politika teletabloidov

Politika teletabloidov

The

Pol

itics

of T

ele-

tabl

oids

THE POLITICS

of TELE-TABLOIDS

breda luthar

POLITIKA

TELETABLOIDOV

breda luthar

2

open society institute-slovenia

vegova 8

si-1000 ljubljana

e: osiÐsoros.si

i zdajatel j : open society institute-slovenia

edici ja : mediawatch

urednik: brankica petkovi}

politika teletabloidov

avtor : breda luthar

prevod: borut cajnko

lektor: jaka `uraj

oblikovanje: robert `vokelj , studio id

produkci ja : bo`nar & partner

© 1998 open society institute-slovenia

Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415-199/98,

z dne 7. 12. 1998 sodi publikacija med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek

od prometa proizvodov.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

070.48

316.77

LUTHAR, Breda

Politika teletabloidov / Breda Luthar. - Ljubljana :

Open Society Institute, 1998. - (Mediawatch)

Vsebuje tudi original, tiskan v obratni smeri:

The politics of tele-tabloids / ¡translation Borut Cajnko¿

ISBN 961-6278-02-9

1. Luthar, Breda: The politcs of tele-tabloids

79956736

3

POLITIKA TELETABLOIDOV

breda luthar

Fakulteta za dru`bene vede,

Oddelek za komunikologijo, Ljubljana

5

VSEBINA

povzetek 7

veliki razcep 9

1 . tiranija kramljanja

in zdravega razuma 15

2. mi delamo za vas 19

2.1. voditelj kot garant resnice 19

2.2. posrednik 20

2.3. persona 24

2.4. superprofesionalec, superprofesio-

nalka 26

2.5. v krempljih slave 27

2.6. zadovoljno kramljanje 30

2.7. reporter - detektiv 33

mehani~ni bralec - superekspert - varuh

modrosti 36

izbrana literatura 39

7


POVZETEK

V tem eseju govorim o preoblikovanju televizijskegaùrnalizma v popularno kulturo in ideološkem u~inku tegapreoblikovanja. Analiza je utemeljena na nekajtedenskemsistemati~nem opazovanju slovenskih televizijskih novic(POP TV in TV SLO) v letu 1998.

Televizijski »dnevnik« je bil pri nas še pred nekaj letistrogo lo~en od drugih televizijskih ànrov tako po ikono-grafiji, retoriki, ideologiji kot izboru svojih osebnosti. Da-nes so novice in njihovi voditelji nepreklicno del lokalnescene show businessa. Novice kot posredovanje informa-cij in obveš~anje je nadomestil model novic - stiliziranegarazvedrila in druàbne situacije. Novice o politiki in veli-kih moèh ob pomembnih dogodkih vedno bolj postajajozgodbe o kaosu v dru`bi, komunikativno pa so se preobli-kovale v mešanico zdravorazumskega kramljanja, druàb-nosti, fatalisti~ne melodrame, vizualnega spektakla, v si-mulacijo tehnološke sofisticiranosti, superprofesionalno-sti, v retori~no simulacijo dramatskega konflikta in ... in-formiranja.

V transformaciji novic iz posebnega realisti~nega poli-ti~nega diskurza v del lokalne popularne kulture ima osred-njo vlogo spremenjena vloga bralca novic. Bralec je postalvoditelj in blagovna znamka televizijske institucije. Na ko-mercialni televiziji je na~rtno konstruiran kot nacionalnapersona, poštenjak in profesionalec/ka, ki mu/ji gre zaupa-ti in je vir verodostojnosti, resni~nosti in avtenti~nosti no-vic. Spreminja se v pripovedovalca zgodb, ki neprestanoiš~e resnico v dobro gledalcev. Njegova telegeni~nost do-lo~a resni~nost novic. Kakšen je politi~en u~inek tega»kramljajo~ega diskurza«? Rezultate lahko strnemo v ne-kaj ugotovitev:

1. Informiranje je drugotnega pomena za gledalce zabavnihnovic. Celotna ikonografska podoba novic, vizualna stili-zacija, parasocialni odnos voditeljev z namišljenimi gle-dalci in zdravorazumske retori~ne figure definirajo prilo`-nost kot druàbno prilo`nost. Ni~ ni bolj dramati~nega, na-petega in zabavnega kot resni~ne ~loveške drame v novi-cah.

2. Logika posameznih novic je redkokdaj logika argumentakot ene od oblik utemeljevanja. Dogodki so upovedani tako,da je problem, dogodek upovedan kot moralna dilema.Glavna naloga novic je moralna sodba o svetu. Kdo je goodguy, kdo je bad guy, kdo je zmagal? Te novice svet fatali-

8

Povzetek

sti~no moralizirajo, ne pa moralno tematizirajo. Ni~ dru-ga~e od drugih melodramatskih ànrov.

3. Dogodki so upovedani znotraj referen~nega okvira osebneizkušnje in zdravega razuma. Zdrav razum je seveda ideo-loški pogled, ki je vzpostavljen kot naraven. Temelji napredpostavki o temeljnih univerzalnih resnicah, ki jih nemoremo zanikati.

4. Voditelj je s kroènjem v drugih medijih vzpostavljen kotosebnost, ki mu gre verjeti in zaupati, ki za nas lahko inter-pretira svet. Njegova karizma in poštenost, ne verjetnostargumenta, sta vir naše vere v verodostojnosti novic.

5. Zabavne novice nadomeš~ajo obravnavo politike z obrav-navo dru`be. Tudi novica o politi~ni korupciji je upoveda-na kot ~loveška zgodba o »svetu razuzdane, pokvarjene po-litike«.

6. To ne pomeni, da so realisti~ne »informativne novice« manjideološke. Prav nobenega razloga ni, zakaj bi bile novice odru`bi (druìnskem nasilju, druàbnem ̀ ivljenju lokalne eli-te, malih ljudeh v izjemnih situacijah itd.) same po sebipoliti~no manj relevantne in bolj trivialne od novic o su-periorni sferi dràvne in strankarske politike. Zasebno jeseveda politi~no. V resnici jih razlikuje le vrsta vrednost-nih predpostavk in reprezentacij, na podlagi katerih je proi-zvedena posebna verzija dogodka.

7. Vse zgoraj našteto velja za obe televizijski instituciji, le danovice na nacionalni televiziji ob~asno po~nejo vse zgorajnašteto, obenem pa se v svoji komunikativni dinamiki po-ljubno spreminjajo od informativnega ùrnalizma k tab-loidnemu ùrnalizmu, tako kot se menjajo voditelji - z ne-jasno predstavo institucije o tem, kakšna shema novic najbi ji rabila za zgled.

9


VELIKI RAZCEP

Novice imajo osrednjo ekonomsko vlogo za televizij-sko institucijo. Ritualizirajo vzorce gledanja televizije inoblikujejo navado. So blagovni znak institucije in pogostoglavni element njene korporativne identitete. [e vednoveljajo za enega osrednjih delov javnega diskurza, zato jeprou~evanje zna~ilnosti televizijskih novic v dolo~enemkulturnem prostoru hkrati tudi prou~evanje zna~ilnosti jav-nega ìvljenja v tem kulturnem prostoru. Danes, ko nasvoditelji novic gledajo z jumbo plakatov, ko postajajo ob-jekti trènja, blagovni znak, lokalne zvezde, ko svoje se-kundarno ̀ ivljenje ̀ ivijo po druàbnih kronikah tabloidov,tekmujejo za najbolje oble~enega Slovenca/ko in razkriva-jo drobne skrivnosti v ~lankih o zasebnem ìvljenju lokal-ne estrade in ko so novice dokon~no postale del lokalnepopularne kulture, velja to bolj kot kdaj prej. Novic o~it-no ne moremo ve~ obravnavati kot lo~eni ànr, ki »posre-duje informacije«, saj se v teletabloidnem ùrnalizmu sre-~ujejo politika in pop kultura, informiranje in »razvedri-lo«, melodrama in informacija, informiranje in moralizira-nje, preiskovanje in kramljanje.

Teletabloidi nadome{~ajo obravnavo politike z obrav-navo dru`be in infromiranje o politiki s tematizacijo mo-ralnega reda in nereda v dru`bi. Novica o odstopu ministraali korupciji v politi~ni stranki resda zadeva tradicionalnopolitiko, toda v popularnem ùrnalizmu je upovedana kotmelodramati~na moralizacija umazanega sveta politike. ̂ e-prav je ta esej kritika kramljajo~ega druàbnega diskurza vnovicah-zabavi, to ne pomeni, da so konvencije standard-nega informativnega politi~nega ̀ urnalizma, kjer breztele-sni duh bralca novic odmaknjeno in objektivirano berenovice o velikih ljudeh in velikih dogodkih v veliki politi-ki, manj ideolo{ke, manj izklju~ujo~e in bolj emancipato-ri~ne. Tabloidne novice so kot novice nasploh, le nekoli-ko bolj, kot pravi [ved Peter Dahlgren.

Na splo{no lahko govorimo o treh glavnih spremem-bah televizijskega ùrnalizma v zadnjem ~asu in vse tri za-devajo spremenjeno obliko novic.

(a) Spremenjeno je razmerje med vizualno in verbal-no reprezentacijo.

Tabloidne novice so estetizirani vizualni spektakli in vi-zualno mojstrstvo vedno kraj{ih in vedno hitreje se menja-jo~ih sekvenc. Novice so ravno z vizualnimi tehnikami, kisimulirajo njihovo avtenti~nost, bolj resni~ne od realnosti.

10


Vizualna simulacija realnosti ter vizualno dokazovanjeavtenti~nosti, kredibilnosti in verodostojnosti kot na~inargumentacije soobstajajo z drugo pomembno spremembov televizijskem ùrnalizmu.

(b) Dogodki so vedno bolj upovedani tako, da so nara-tivizirani kot dvodimenzionalni konflikti. Transformiraniso v dramati~ne zgodbe, v jasno polarizirane (melo) drame.

(c) Tretja glavna sprememba je personalizacija ùrnaliz-ma ali prehod od objektivnega k subjektivnemu novi~arskemudiskurzu. Personalizacija ali subjektivizacija ùrnalisti~negovorice ima ve~ vidikov: pripovedovanje dogodkov kot»~love{kih zgodb«, uporabo individualnega izkustva kot re-feren~nega okvira za razumevanje strukturnih fenomenov,osredoto~anje na individualno izkustvu in emocionalno sta-nje `rtev ali pri~ dogodka, priblièvanje televizijske govo-rice vsakdanji govorici, kli{ejske govorne figure, simulaci-ja kramljajo~e neposredne komunikacije bralcev novic zgledalci, na~rtna konstrukcija metatekstualne zvezdni{keidentitete bralcev novic ... itd.

Kljub tem spremembam temelji profesionalna ideolo-gija popularnega televizijskega ̀ urnalizma {e vedno na kon-ceptu objektivnosti in referencialnosti - novinarstvo najbi zgolj nepristransko opisovalo dogajanje v realnosti, gle-dalci »dnevnika« pa v novicah gledali zgolj posnetek mi-nulega dne. V skladu s tako ideologijo {e vedno uporabljaprepoznavne konvencije dokumentarno-realisti~ne politi~-nega ùrnalizma. Toda po drugi strani so televizijske novi-ce vedno bolj kramljajo~, druàbni ànr, kjer je osrednjegapomena komunikacija ne informacija, gledalci pa jih gle-dajo bolj ritualno kot instrumentalno. Na splo{no so novi-ce tako me{anica subjektivnega in objektivnega na~ina pre-zentacije. Eden od najpomembnej{ih vidikov prehoda odobjektivnega k subjektivnemu novi~arskemu diskurzu, s ka-terim se bomo v tem spisu natan~neje ukvarjali, je vloga»bralca novic«. Ideal objektivnosti v novicah zahteva neo-paznost in anonimnost pripovedovalca in torej transparent-nost naracije - dogodki sami po sebi govorijo sami zase.Panteon posameznikov, ki se pojavljajo na ekranu, je v ob-jektivnem ̀ urnalizmu tako {tevilen, da ob~instvo novic neasociira z nekaj izbranimi in enkratnimi voditelji. Teletab-loidi, po drugi strani, potrebujejo pripovedovalca zgodb, kizagotavlja verodostojnost novic. Tako so nekdaj skromnibralci novic postali »objekt trènja« in bolj ali manj bizar-ni in bolj ali manj karizmati~ni lokalni zvezdniki in nacio-nalni »supersubjekti«.

11

Veliki razcep

Ekonomsko voditelji rabijo istemu namenu kot zvezde,osebnosti na drugih podro~jih kulturne produkcije: zvezdaje kapital in investicija, ki prodaja novice in organizira trgza prodajo vseh drugih oddaj. Na komercialni POP TV jeprodukcija zvezd/nacionalnih osebnosti iz bralcev sistema-ti~na in zavestna, na slovenski televiziji pa spontani rezul-tat »mitolo{kega partnerstva« med tabloidi in zvezdamivseh vrst, tudi zvezdami lokalnega ̀ urnalizma. Zavestno sokonstruirani ne le kot vsevedni tehnolo{ko kompetentni su-perprofesionalci in vsestranski modreci temve~ isto~asno tudikot »navadni ljudje«, ki delajo za nas. Postali so enkratneosebnosti, osrednji element v naraciji novic v celoti, glavnivir kredibilnosti novic in pogoj njihove verodostojnosti.

Oblikovanje osebnosti iz bralca novic je temelj za kon-strukcijo realnosti v novicah, ki morajo tudi zabavati. Onaali On ali pa oba v paru nas peljeta skozi tekst, ume{~atadejstva v splo{no veljaven, zdravorazumski vrednostni si-stem, povezujeta razne mini zgodbe v celoto ter vzpodbu-jata, vplivata in »fiksirata« proces ustvarjanja pomena vnovicah. Pri tem nas v tem eseju zanima, kako voditeljevaspremenjena vloga v celotni strukturi novic spreminja na-~in, na katerega novice ustvarjajo vtis kredibilnosti? Kakonjegova sekundarna eksistenca lokalne zvezde vpliva nadiskurz novic? Ti vpra{anji sta del mnogo {ir{ega vpra{anjao zna~ilnostih politi~nega jezika, ki ga te spremembe po-magajo konstruirati.

Ko novice dogodek pripovedujejo kot jasno polarizira-no dramo o boju med dobrim in zlom, ko nam ponujajomoralno sodbo o svetu, ko estetska vizualizacija televizij-skih novic lahko ustvarja ob~utek familijarnosti in zaupa-nja med tistim, ki novice bere, in gledalci v dnevni sobi inko nam bere novice na intimno kramljajo~ na~in `enska/mo{ki, ki mu gre zaupati, saj v na{em imenu preiskuje, i{~ein razkriva resnico, igrajo novice enako vlogo kot drugipsevdoterapevtski diskurzi v popularni medijski kulturi. No-vice so tako v istem ko{u z drugimi, bolj eksplicitnimi teh-nikami posameznikove samotematizacije. Funkcionirajopodobno kot psevdoterapevtski diskurz revij za kultivira-nje `ivljenjskega stila, televizijski talkshowi, psevdopsiho-lo{ka svetovalna literatura za samopomo~ ali ogla{evanje,ki reklamira izkustvo, ne pa produkt. Povezujejo nekdajbolj jasno lo~eno primarno in sekundarno (medijsko) iz-kustvo in zadovoljuje podobne potrebe kot cveto~a psev-doterapevtska fikcijska ali polfikcijska zabava. Z drugimijavnimi in zasebnimi diskurzi vred so novice del drugih

12


tehnologij upravljanja z jazom. Imajo isto funkcijo kot celavrsta »svetovalcev«, ki nas obkroàjo, da bi se ukvarjali zna{o potrebo po samotematizaciji in moralizaciji sveta.

Glede na to novinarstva danes ni mogo~e obravnavatikot poseben politi~ni diskurz, ki govori o dogodkih v real-nosti, in nesmiselno vztrajati na predpostavki o ve~vred-nosti objektiviranih informacij. Televizijski ùrnalizem jedel lokalne popularne kulture, in novice moramo razumetikot reprezentacije, ne kot »odsev dogajanja dana{njega dne«ali prezentacije. Uìtek ob novicah - zabavi izhaja iz njiho-ve vsakdanje rekonstrukcije samozaupanja - novice dajejoob~utek, da je za nami dan, napolnjen z dogodki. V nas-protju z gledal~evo prazno vsakdanjo eksistenco brez po-sebnih dogodkov, so novice oblikovane tako, da rutinizi-rajo na{ vsakdanjik tako, da ga vedno znova napolnijo zdogodki. Ali, ~e uporabimo besede kanadskega guruja ko-mercialne televizije Mosesa Znaimerja: »Najbolj{a televi-zija mi pripoveduje, kaj se je zgodilo danes - meni.«

O~itno je, da je v tem kontekstu komunikativni vidikpopularnega novinarstva (druàbni ali »ritualni« vidik ko-munikacije) bolj pomemben za razumevanje politike te go-vorice kot njegov informativni vidik. Njihova ikonografi-ja govori o njihovi ideologiji. Oblika novic (njihova iko-nografija in komunikativna dinamika) tako ve~ pove o zna-~ilnostih javnega ̀ ivljenja, ki jih novice (so)oblikujejo, nji-hov bolj eksplicitno politi~ni vidiki - na primer selekcijain vrednotenje dogodkov, ki postanejo televizijske novice.Zato so popularne novice nepoliti~ne ali pa domnevno tri-vializirajo visoko politiko le toliko, kolikor, tako kot »in-formativni« pristop h komunikaciji, komunikacijo razume-mo kot prenos sporo~il, politiko pa v o`jem smislu kot pro-ces odlo~anja znotraj vladne politike dràve. Politika tu nidel vsake dru`bene konstrukcije pomena, komunikacija paje le prena{alec drugje oblikovanih idej in è obstoje~ihodnosov. ̂ e pa je za nas vsak boj za pomen politi~ni boj inse odnosi vzpostavljajo skozi komunikacijo, postane mejamed tem, kaj je v dru`bi politi~no in kaj dru`beno, nejasnain spreminjajo~a.

Zato ne vidim razloga, zakaj bi bila novica o druìn-skem nasilju politi~no manj relevantna od novice o zame-njavi ministra. Za televizijsko zgodbo o druìnskem nasiljustoji vedno tudi metazgodba o mo~i in avtoriteti v druìni,spolni in generacijski dominaciji ter nasilju itd. ê se nestrinjamo ve~ s predpostavko o superiornosti objektivira-ne informacije o dràvni vladni politiki, se emancipatori~-

13

Veliki razcep

ne novice od neemancipatori~nih razlikujejo zgolj po vred-nostnih prepostavkah, na podlagi katerih se v vsaki minizgodbi v novicah in v novicah v celoti vzpostavlja konsenzz gledalci. Ta konsenz zadeva vpra{anja, kaj novice pred-postavljajo o meni? Kaj menijo o mojih interesih in vred-notah? Zakaj naj bi me po njihovem mnenju socialni tipi vnjih zanimali? Razlikujejo se torej glede na diskurz, ki rabiza osnovo, na podlagi katere je zgodba pripovedovana. Taje seveda lahko zdravorazumska folklora, {ovinizem ali na-cionalizem.

Popularne novice torej niso politi~ne zgolj zato, ker da-jejo prednost nekaterim stali{~em pred drugimi in nekate-rim podro~jem realnosti pred drugimi, ampak tudi zato, kernekatere kulturne konstelacije vzpostavljajo kot naravne,druge pa postavljajo zunaj zdravorazumskega vrednostne-ga sistema. Ideologija v popularnih novicah zato ni o~itna- novice nam ne laèjo in ne manipulirajo z nami, ne govo-rijo neresnic (ve~inoma ne), temve~ kolonizirajo na{ zdra-vi razum. Novice so vedno bolj poetski in vedno manj kog-nitivni diskurz. Z njim ne sogla{amo in ga ne zavra~amo,saj je vsenavzo~ in preèmajo~. Ideologijo lahko torej vkontekstu te analize definiramo kot zdravorazumsko inter-pretacijo o svetu, ne pa kot neresni~nost informacije, alikot skriti sugestiven pomen v retoriki novice, ne pa kotdeklarativno izjavo.

Sicer pa me je predvsem zanimalo, kako nova vlogaglavnega pripovedovalca vseh mini zgodb kot posebne na-cionalne osebnosti, vpliva na politi~ni u~inek tega dom-nevno apoliti~nega ùrnalizma. Podlaga za odgovore, po-nujene na naslednjih straneh, je nekajtedensko sistema-ti~no spremljanje televizijskih novic na slovenski nacio-nalni televiziji in novic na komercialni POP TV. Pri temme ni zanimalo, koliko je slika sveta v novicah popa~enain ali so zgodbe v novicah posnetek dogodkov. Osrednjevpra{anje je, s kak{nimi ikonografskimi in komunikativni-mi sredstvi novice razgla{ajo, da so resni~ne, da so kredi-bilni posnetek sveta. Vsa druga vpra{anja so iz tega vpra{a-nja zgolj izvedena: Kak{na je dru`ba, ki jo novi~arske zgod-be tekstualno konstruirajo? Kako se ustvarja pomen v novi-cah? Kako je ta pomen fiksiran in, kon~no, naturaliziran?

Ker simbolna organizacija nekega podro~ja ni logi~nirezultat njegove ekonomske organizacije, ne moremo go-voriti o dveh vrstah novic (npr. racionalno realisti~ne naslovenski nacionalni televiziji in tabloidne na POP TV).Novice na nacionalni televiziji so v svoji ̀ anrski ikonogra-

14

Veliki razcep

fiji in profesionalni ideologiji le ob~asno druga~ne in po~-nejo vse zgoraj na{teto, samo v manj{i meri, manj organizi-rano in pogosto vizualno in verbalno manj ve{~e simulira-jo avtenti~nost. Vse to po~nejo z nejasno in spreminjajo~ose predstavo o tem, kak{na shema novic naj bi jim rabila zaavtoriteto, po kateri bi se morala zgledovati.

15


1. TIRANIJA KRAMLJANJA IN ZDRAVEGARAZUMA

V teletabloidih sta zdrav razum in ljudski glas pomem-bnej{a od ekpertize, vizualna dramatizacija je va`nej{a odinformiranja, spretnost kramljanja in zgodba ali montaàva`nej{a od argumenta. Na tak na~in postajajo novice, prinas {e v za~etku devetdesetih let formalno strogo lo~eneod »razvedrilnega« dela programa, del popularne kulture,sami voditelji novic pa nacionalni superosebki in pomem-bna tema drugih medijev. Razliko med »informativnim pro-gramom« in »razvedrilom« (najbolj splo{no torej med fak-ti~nimi ànri in fikcijskimi ànri) in predpostavko o supe-riornosti objektivirane informacije je vedno te`je zagovar-jati in vzdrèvati.

V primerjavi s tradicionalnim formatom televizijskihnovic se v televizijskih tabloidih ne spreminja v prvi vrstiselekcija novic, temve~ predvsem celotna komunikativnadinamika. Novice kot ànrska me{anica kramljanja, infor-miranja, komentiranja, melodrame in vizualnega spekta-kla sicer {e vedno prina{ajo informacije, toda ljudje jih gle-dajo kot popularne ànre. Posku{ali bomo pokazati, da jeinformiranje drugotnega pomena za njihove gledalce. Glav-na naloga novic je moralna sodba o svetu. Televizijske novi-ce transformirajo lo~ene dogodke v smiselne pripovedi inkonstruirajo televizijski tekst kot narativizirano zgodbo. Prejpredvsem racionalisti~ni diskurz novic ~edalje pogostejevklju~uje moralizatorski element - cela vrsta dogodkov senarativizira kot moralne dileme. V moralnih dramah »meh-kih novic« na televiziji so kolektivni in institucionalni fe-nomeni ekstrapolirani na osebe in osebne izku{nje. V njihse tako kot v klasi~nih melodramskih tekstih popularnekulture odvija jasno polarizirana osnovna drama med do-brim in zlom. Od objektivnega na~ina konstrukcije novicso tabloidi pre{li k subjektivnemu na~inu konstrukcije no-vic: tabloidne novice zgodbe ponujajo sliko sveta, ki je usi-dran znotraj horizontov izkustvenega univerzuma vsakda-njega ̀ ivljenja. Institucije so personalizirane in zgodbe po-vedane s stali{~a `rtev, akterjev. Na delu so takoj{nost, ob-~utek bliìne in zmanj{evanje objektivirane odmaknjeno-sti, tako zna~ilne za klasi~ne novice.

Za sodobne teletabloide so zna~ilni velik poudarek navizualni estetizaciji novic (od sofisticirane grafike do stiliza-cije voditelja), na retori~ni simulaciji dramatskega konf-likta v pripovedovanju in na pove~anem tempu prezenta-

16


cije, oddaljevanje od racionalnega realizma in predvsempersonalizacija voditelja. To pa pomeni, da je voditelj braleckarakteriziran v televizijsko osebnost. Subjektivizacija novic -predvsem verbalna in vizualna konstrukcija dogodkov v zgod-be, »zadovoljno kramljanje« in konstrukcija lokalnega zvezd-ni{tva televizijskih voditeljev je najve~ja sprememba televi-zijskih novic zadnjega desetletja. Subjektivizacija tega ̀ ur-nalizma obenem ilustrira trend, ki je viden tudi v drugihànrih: pomik televizije od poro~anja o zunanji realnosti ksamoreferiranju (samonana{anju) in o~itnej{emu konstrui-ranju realnosti, takoj{nosti in avtenti~nosti v novicah.

Proces preoblikovanja ùrnalisti~nega javnega diskur-za v »kramljajo~ javni diskurz« nekje na kriì{~u med ogla-{evanjem, informiranjem in zabavo seveda nosi s seboj novein druga~ne oblike »apoliti~nega« politi~nega jezika. Kerpolitike ne moremo obravnavati lo~eno od popularne kul-ture, sprememba formata ne pomeni le formalnih ali estet-skih sprememb, ampak pomeni spremembo, ki ima osred-njo vlogo v konstituciji pomena novic. Spreminja se torejpolitika reprezentacije v novicah. Zvezo med politiko in po-pularno kulturo je mogo~e videti v na~inu, kako se estet-sko preliva v eti~no, v moralni sodbi, ki je obenem estet-ska sodba. Kritika diskurza »zadovoljnega kramljanja«, ana-liza estetske ikonografije televizijskega prostora (scene, garde-robe, grafike) in melodramskega ozgodbenja ne pomenita, dakli~emo k vrnitvi nazaj k objektivisti~ni koncepciji novic,k nevtralni figuri bralca-posredovalca novic in hard newsùrnalizmu. Dale~ od tega, da bi bil ̀ urnalisti~ni objektivi-zem neideolo{ki, nekonstruirani in transparentni odsev sve-ta tam zunaj. Nasprotno. Toda na~in, na katerega se s stro-go kodiranimi verbalnimi in vizualnimi kodi vzpostavljajoavtoriteta, realizem in avtenti~nost v novicah, se pri tradi-cionalnih novicah razlikuje od tabloidnih. Glavna razlikamed dokumentarno realisti~nimi objektiviranimi novicamiin novicami zabavo je v uporabljenih vizualnih in verbalnihkodih in konvencijah, ki nas prepri~ujejo, da so novice og-ledalo sveta in kratko malo zbir pomembnih dnevnih do-godkov, ki nam jih objektivno in nepristransko prina{ajozaupanja vredni in kredibilni nacionalni »supersubjekti«.

Ali, re~eno druga~e: ideolo{kega u~inka televizijskihtabloidov ne gre iskati predvsem v druga~ni vsebini novicin druga~ni selekciji dogodkov, temve~ v retoriki in iko-nografiji televizijskega prostora: premi{ljeni barvi vodite-ljevega suknji~a, ki mora konotirati nevtralno profesional-nost, osupli dramatizaciji njegovega glasu, kramljanju in

17

Tiranija kramljanja in zdravega razuma

izmenjavi pogledov voditeljskega para med sabo in z za-mi{ljenimi gledalci, ikonografiji uvodne sekvence.... in vpomenih, ki jih ta sredstva konotirajo. Seveda je selekcijaprvi nivo interpretacije v novicah. Ko s selekcijo dolo~enapodro~ja realnosti izklju~ujemo iz obravnave ali pa jih hie-rarhiziramo kot manj pomembna, intepretiramo svet. Todatelevizijske novice teletabloidi se v glavnem drìjo tradi-cionalne kategorizacije sveta in uveljavljenih novi~arskihvrednot, ki so bodisi implicitno v zavesti novinarjev ali paso formalizirane in legitimirane kot nujna sestavina profe-sionalnega ùrnalizma.

V tem spisu o tistem delu televizije, ki naj bi bil najb-li`je realnosti, pravzaprav pa mora z vsemi jezikovnimi invizualnimi sredstvi zgolj konstruirati vtis transparentnegaodseva realnosti, bomo posku{ali razkriti principe, po ka-terih ta ànr reprezentira, interpretira in nadzoruje real-nost. Analiza bo temeljila na naslednjih predpostavkah:

1. Novice morajo ustvarjati vtis verodostojnosti in odgovor-ne avtoritete. To po~nejo s celo vrsto sredstev - od katego-riziranja novic v kategorije »doma~a politika«, »zunanjapolitika«, »gospodarstvo«, »kultura« itd. do vizualne obli-ke naslovne sekvence novic, scenografije in ne nazadnje zosebnostjo voditeljev novic. Osrednje sredstvo ustvarjanjakredibilnosti in avtoritete v tabloidnih novicah je preobli-kovanje skromnih bralcev novic v televizijske osebnosti, kistojijo za blagovno znamko televizije in zagotavljajo »resni~-nost« poro~ila in avtoritativnost interpretacije. To je danesglavno sredstvo ustvarjanja verodostojnosti in zaupanja terodraz »subjektivizacije« novic v zadnjem desetletju.

2. Vtis, da so novice transparenten in takoj{en odsev realno-sti, morajo novice ustvarjati in imitirati tako z besedilomkot z vizualizacijo. Z interakcijo besedila, studijskim kram-ljanjem med voditelji in voditeljev z zami{ljenimi gledal-ci, posnetki s »kraja dogodka«, grafi~no vizualizacijo do-godka in grafi~nim ubesedovanjem novice u~inkujejo kotda so neposredovan, takoj{en, transparenten in objektivi-ran pogled na realnost.

3. Skrivnost uspeha novic je v zabavnosti, opravljanju in me-lodramskem moralnem ovrednotenju sveta, ki ga ponujabistveni element novic - zgodba. Novice so najbolj pre-pri~ljive, ~e predstavljajo dogodke, ki se ujemajo z na{imiè obstoje~imi modeli realnosti, obenem pa niso popolno-ma predvidljive.

Stare stvari vsak dan poslu{amo na novo. Narativizaci-ja vna{a moralno dimenzijo v poro~anje o realnosti, proi-

18

Tiranija kramljanja in zdravega razuma

zvaja napetost znotraj ~asovne sekvence. Del uìtka je ne-skon~no preigravanje vsakdanjih moralnih dilem, postav-ljanje vpra{anj in predlaganje odgovorov nanje. Novice{irijo zadeve zasebne morale v javno ̀ ivljenje. Ni~ druga~eod drugih melodramatskih ànrov.

Oblikovanja novic kot zgodb o moralnih dilemah vdru`bi je mehanika kombiniranja ̀ e pripravljenih in ̀ e upo-rabljenih kosov in nepretrgano ume{~anje ljudi in dogodkovv zgodbe o dvodimenzionalnih konfliktih ter interpretacija in mo-ralizacija njihovega obna{anja. Politi~na korupcija, na pri-mer, je tako vedno dobra moralna zgodba. Tako kot novicao nedovoljeni porabi prora~unskega denarja v stranki, kije svojo politi~no identiteto in razliko gradila na liku »po-{tene« stranke in svoje po{tene politike. Kako dobra zgod-ba! Dobro poznan model, torej ̀ e izgotovljen kos je zgodbao pokvarjenost politike nasploh, malo razliko, element ne-predvidljivosti in novo kombinacijo pa vzpostavlja nepri-~akovana nepo{tenost »po{tene« stranke. Ker zgodbo ved-no proizvajajo zahteve diskurza, je tako reko~ è napisana,saj je bila del zdravorazumske ideologije, preden jo je upo-vedal novinar. Nova situacija je prilagojena starim defini-cijam: ljudje in dogodki so ume{~eni v obstoje~e kategori-je. S tem ponuja narativni diskurz formulai~no razumeva-nje delovanja sveta in moralizacijo realnosti.

Novice pa ne narativizirajo le posameznih dogodkov,ki jih ume{~ajo v znane kategorije, na katere delijo svet,zanje je ves svet ena sama zgodba. Z dialogom med vodite-ljema oz. s povezovanjem dveh v resnici popolnoma lo~e-nih novic vzdrùjejo iluzijo narativne povezanosti med raz-li~nimi podro~ji realnosti.

»Zdravniki torej niso zadovoljni, nezadovoljni pa so tudi ribi~i. V~e-raj so izolski ribi~i....« (TV SLO)»V Ameriki se {tevilo zlo~inskih dejanj vse bolj pove~uje. V~eraj sona{li mrtvega ...«. (POP TV)»[tajerci vas torej vabijo v Lent. Mi pa vas vabimo k ...« (POP TV)

19


2. MI DELAMO ZA VAS

2.1. voditelj kot garant resnice

Transformacija dokumentarno-realisti~nega politi~ne-ga ̀ urnalizma v sofisticirano ikonografsko manipulacijo te-levizijskega prostora je povezana z druga~nim vzpostavlja-njem in vzdrèvanjem vtisa avtoritete, vtisa transparentne real-nosti in kredibilnosti »razvedrilnih novic«. V glavnem so no-vice danes me{anica subjektivnega in objektivnega na~ina pre-zentacije. To velja tako za novice na TV SLO kot na POPTV. Medtem ko je ta me{anica, ki se lahko bolj nagiba nasubjektivno ali objektivno stran, na nacionalni televizijipoljubni rezultat voditeljevega individualnega ùrnalisti~-nega stila in predstave o voditeljski ali bralni praksi v pre-zentaciji novic, je me{anica na komercialni POP TV re-zultat dovolj na~rtnega uredni{kega premisleka o ùrnali-sti~ni praksi pripovedovalca novic. Ali, bolje, to je adap-tacija sheme teletabloidnih novic, ki je è desetletje insti-tucionalizirana in rabi sama sebi kot avtoriteta, po katerise je treba zgledovati.

Trend k subjektivizaciji novic je najverjetneje nepo-vraten, saj je rezultat splo{nega zatona in problematizacijeideologije objektivnosti tudi v znanosti in filozofiji in ne lev ùrnalizmu. Subjektivizacija prezentacije je najbolj o~it-no artikulirana v osrednji vlogi voditelja osebnosti novicin njegovi komunikaciji z nami{ljenimi gledalci. Ustvarja-nje osebnosti oz. personalizacija bralca novic je torej temeljkonstrukcije realnosti v novicah, ki morajo zabavati. Oseb-nost voditelja je vir avtenti~nosti in tisti-a, ki zagotavljakredibilnost novic. Voditelj je na{ most do realnosti. Vodi-telj-ica je garancija resnice. Zagotavlja »resni~nost« novicin ustvarja vtis verodostojnosti interpretacije. Voditelj jeinstitucija, predstavnik novic, blagovna znamka televizij-ske institucije, nacionalna figura, zastopnik interesa na-vadnih ljudi. Njegova sicer skromna karizma, kjer je boljpoudarjena njegova tipi~nost kot pa izrednost, je konstrui-rana tako, da zbuja zaupanje in daje vtis po{tenega ~love-ka. Toda v isti sapi so voditelji na~rtno konstruirani kotvsevedni, nepristranski in superprofesionalni (posebno izra-zito na POP TV).

Kajti za (navidezno) privla~no krhkostjo se skrivajo mo~, odlo~nost insposobnost. ...Darji sta profesionalki, ki opravljata svoje delo z ljubez-nijo in tako, kot najbolje znata.« (Darja & Darja - Vra`ji ènski, Jana)

20


V klasi~nih novicah je voditelj tako reko~ brez telesa,duh, ki v zanesenem, bolj ali manj slovesnem tonu posre-duje novico. Danes so se voditelji, te nekdaj relativnoskromne figure, ki so brale novice, spremenili v znane oseb-nosti, lokalne zvezdnike, ki predstavljajo sredi{~e diskurzav novicah. Niso le ljudje stroji, ki novice posredujejo, tem-ve~ so osebnosti, ki so odgovorne za izjavljanje, ki spra{uje-jo in raziskujejo za nas in so za nas gledalce pripravljenizastaviti svoje dobro ime. Dajati morajo vtis, da resnicogovorijo s popolno notranjo prepri~anostjo, da so globokozavzeti za zadeve, o katerih poro~ajo. Ti supersubjekti sestav-ljajo panteon posameznikov, ki s svojo osebno avtoriteto jam-~ijo za resni~nost novic in govorijo v svojem imenu (vsajtako se zdi). Sami po sebi so postali medijska tema drugihmedijev, tako kot zgodbe o osebnostih, o katerih govorijo.

2.2. posrednik

Voditelj ima mitsko vlogo posrednika dogodkov, ki se znami pogovarja, obenem pa vzpostavlja povezavo med tvorganizacijo, njenimi reporterji na terenu in osebnostmi, okaterih govori v novicah. Voditelj novic v svoji miti~nivlogi zastopnika gledalcev in posrednika voditelj novicspra{uje za nas, bodisi intervjuvanca v studiu, igra vlogoposrednika med gledalcem in reporterjem na terenu ali panam zgolj interpretira reporterjev prispevek.

Andreja, dober ve~er.Dober ve~er, Darja.Kaj se nam nocoj obeta v Kri`ankah?No, ....No, koliko prireditev pa se bo zvrstilo v okviru celotnega festivala?V okviru ...Andreja, hvala za te informacije.

T.i. stake-out - ko reporter, ponavadi na koncu poro~ilastoji pred lokacijo s katere poro~a (npr. parlament) ali papred lokacijo, ki rabi za metonimi~ni nadomestek za doga-janje, o katerem poro~a (stoji pred Ministrstvom za delo,ko poro~a o pokojninski reformi, ali pa pred poljubno os-novno {olo, ko poro~a o konfliktih glede kurikularne pre-nove osnovnega {olstva) ustvarja vtis, da poro~evalec negovori gledalcu neposredno, temve~ voditelju novic- pred-stavniku institucije

21

Mi delamo za vas

Janez Kova~ za 24 ur iz Gornje Radgone,Iz Kosovske Mitrovice za 24 ur Valentin Areh,

ki to neposredovano realnost posreduje naprej gledalcu.Ta komunkacija {e okrepi vtis objektivnosti novic, saj potr-di vlogo poro~evalca kot reporterja detektiva, stalno na potipo svetu na lovu za novicami, voditelja pa kot posrednikamed nefiltrirano realnostjo in na{im doma~im svetom.

Dogodek, o katerem reporter poro~a voditelju posred-niku in ta naprej gledalcem, je v tem primeru pravilomazgolj simboliziran, da bi novice lahko simulirale realnost:{olska stavba stoji za kurikularno prenovo, igrajo~i se otro-ci na igri{~u stojijo za konflikte v Nacionalnem kurikular-nem svetu, kme~ka hi{a stoji za druìnski spor, ki se je kon-~al z umorom, zme~kani avtomobili ob robu ceste stojijo zanesre~o, ki se je zgodila ure prej, preden je reporter lahkopri{el na kraj dogajanja. Vizualna evidenca se mora ujema-ti z zgodbo, ne z dogodkom. Va`nej{a je komunikacija kotinformacija in pomembna vizualizacija zgodbe, ne vizualizacijadogodka - realnosti. Ali pa niti to ne: è vizualizacija samapo sebi lahko na televizijah, manj ve{~ih konstrukcije real-nosti rabi za avtentizacijo zgodbe: ob poro~ilu o socialnipolitiki v Sloveniji smo na ekranu slovenske nacionalkepred meseci lahko gledali ljubljanske me{~ane (posnetezgolj do kolen), kako v de`ju hodijo ~ez Tromostovje. Juli-ja letos so se è bolj zavedali potrebe po simulaciji avten-ti~nosti in nekoliko pretiravali. Ko so pri italijanski mejizajeli banglade{ke begunce, so policaji to zajetje pred tele-vizijskami kamerami zaigrali: ko so pri{li novinarji, so be-gunce o~itno posadili v travo in zaigrali prizor profesional-nega zajetja: pripeljal je policijski kombi, iz njega je sko~i-lo nekaj policajev in eden od njih je iz~rpane begunce »stro-go« pozval, naj dvignejo roke. Osrednji plot zgodbe o~itnoniso bili begunci, ampak sposobnost na{e policije, da vzpo-stavi red.

Voditelj osebnost je torej institucionalni glas, reporterpa prisvojeni ali zunanji glas (ta dva koncepta uporablja J.Hartley, 1982). Voditelj je zastopnik institucije in njena bla-govna znamka. Ko upoveduje novice, uporablja zunanje gla-sove (poro~evalce, intervjuvance strokovnjake, intervjuvan-ce ljudi z ulice itd.), si jih prisvaja, da bi s kombinacijo insti-tucionalnega diskurza in zunanjih diskurzov konstruiral vtisresni~nosti, verodostojnosti, avtenti~nosti in objektivnostinovic. Ti prisvojeni zunanji glasovi delujejo kot citati, ki jihlahko izbiramo in si jih poljubno prisvajamo, da bi jih vklju-

22


~ili v svoj tekst in tako legitimirali svojo diskurzivno vizijo znavidezno avtenti~no empiri~no evidenco.

Uporaba »glasu z ulice« kot zunanjega glasu (t.i. interv-juji vox pop) je najbolj ideolo{ka uporaba zunanjega glasukot citata, ker je najbolj naklju~na, arbitrarna in daje novi-narju naj{ir{i prostor za manipulacijo (in najbolj podpira nje-govo lenobo, seveda). Problem prekodira kot trivialen, po-sebno teò daje ljudskemu »zdravemu razumu«, ~etudi je voxpop rasisti~en, {ovinisti~en ali pa popolnoma neveden.

Kadar voditelj posrednik intervjuva gosta v studiu alipo satelitski zvezi, postavlja intervjuvancu vpra{anja, v ka-terih naj bi odsevale skrbi ob~instva (tiste, za katere pred-postavlja, da jih ti imajo, seveda). Spra{uje tisto, kar bigoste ali zunanje glasove - lahko vpra{al vsak informirangledalec. Voditelj je zveza med doma~im svetom gledalcain javnimi svetovi, ki jih predstavljajo dogodki v novicahin osebnosti, ki v njih nastopajo. Ta zveza je bolj o~itnovzpostavljena na POP TV s »te`kimi vpra{anji«. Te`ka, neu-godna vpra{anja, ki jih voditelj institucija postavlja interv-juvancu, {e bolj poudarjajo voditeljevo posredni{ko vlogoali celo vlogo »novinarja psa ~uvaja«, ujetega med nas gle-dalce v na{i zasebni sferi in tiste druge na javnih funkci-jah, ki jih tako nadzoruje namesto nas. Do dejstev se jetreba dokopati zaradi ob~instva. Strategija spra{evanja vimenu navadnih ljudi omogo~a gledalcem la`jo identifika-cijo z voditeljem, saj ta postavlja vpra{anja, ki bi jih »mi«zastavili javnim osebam, ~e bi to le lahko storili:

No, kaj pa ...Kaj pa zaupanje v ...Na koncu ~isto na kratko {e tole: ....Je ìvljenje bolj{e, slab{e, enako?Hvala lepa.

Posredni{ka vloga vklju~uje gledalca-ko in jo priklju~ivoditeljevemu pogledu na stvar, razjasni narativno nape-tost in vzpostavi teren za posredni{ko vlogo voditelja. Boljèli biti voditelj kodiran kot nevtralen, manj je potrebno,da ima mnenje. Posledica samoizbranega nevtralnega po-loàja je odsotnost problematizacije in interpretacije zade-ve ter tako redukcija novinarjevega poloàja na posredo-valca tuje diskurzivne vizije. Novinarjeva edina vloga je»nevtralno« posredovanje tujih izjav.

Celotna ikonografija slovenske nacionalne televizijekonotira bolj nevtralnost in nepristranost kot pa profesio-

23

Mi delamo za vas

nalnost in avtenti~nost (kot POP TV). ̂ im vi{ji je hierar-hi~ni status intervjuvanca, tem bolj se izpra{evalci (novi-narji, reporterji) postavljajo v polo`aj nevtralnega posred-nika izjav intervjujanca in ne posrednika med doma~imsvetom gledalcev in zunanjim svetom, tako kot na POPTV. Novinarji so tako reducirani na posrednike diskurzivnihvizij glavnih politi~nih akterjev.

Znotraj novinarstva obstaja ve~ percepcij o »idealninovinarski praksi«. Tako ni ene idealne oblike novinars-tva, ampak veliko alternativnih oblik: novinarstvo kot ob-jektivna praksa, preiskovalno novinarstvo, literarno novi-narstvo, »human interest« prijem. Upo{tevanje prete`noene ali druge idealne oblike je odvisno od institucionalnekoncepcije novinarske prakse in od predstave, kak{no nor-mativno vlogo naj izpolnjuje medijska institucija. V nobe-ni idealni obliki ni novinar zreduciran na zgolj tehni~no sreds-tvo posredovanja diskurzivne vizije nekoga drugega. Tudi ob-jektivnost kot novinarski ideal namre~ ne pomeni odstot-nosti problematizacije in interpretacije.

Ideal objektivnosti je na slovenski televiziji pogosto na-pa~no razumljen kot golo posredni{tvo tujih izjav. Tipi~nasituacija take prakse je intervju s prominetnim politikom.Novinar-ka mu postavlja izklju~no ob~a, v javnosti `e ve~-krat ponovljena deskriptivna in ne problemska vpra{anja. Prob-lemska vpra{anja naj bi namre~ temeljila na zbranih po-datkih, ki bi novinarki omogo~ili legitimirati njeno prob-lematizacijo zadeve, dogodka. Celo ~e se politik spretnoizogne postavljenemu vpra{anju, ga novinar-ka ne opozoriin ne vodi nazaj na izvirno vpra{anje. Njegovim podatkom(ki mu seveda rabijo za avtentizacijo lastnih izjav) novi-nar-ka ne zoperstavi svojih podatkov, ki bi rabili za avten-tizacijo njenih vpra{anj, njene problematizacije in dvomao dominantni interpretaciji. Ispra{evalec-ka ne prekinjadolgih izjav prominentnega gosta, ki praviloma ~asovno intematsko presegajo zastavljeno vpra{anje. Politiku torej nitreba biti fakti~en in realisti~en, ampak lahko uveljavi svojopoglavitno motivacijo: uveljavitev svoje intepretacije za-deve, svoje diskurzivne vizije politi~ne situacije oz. dogod-ka in svoje definicije problema. To je mogo~e le zaradi od-sotnosti novinarjeve-kine lastne interpretacije zadeve, kibi temelila na zbranih podatkih in preiskovanju. [ele tavnaprej{nja za~asna interpretacija bi novinarju-ki namre~omogo~ila, da bi spodbijal interpretacijo intervjuvanca.

Redukcija lastne prakse na posredni{ko vlogo odvezujenovinarja odgovornosti za posledice lastne novinarske dejav-

24


nosti. Obenem ga postavlja v odvisnost od uradnih virovinformacij. Najvplivnej{e interpretacije v javnosti tako po-stanejo interpretacije najbolj institucionalno organiziranih vi-rov (bodisi korporacij bodisi politi~nih strank). S tem se novi-narji odrekajo vsakr{ni javni vlogi in se postavijo v vlogo»talking heads«. Ta ko se jim posameznih zadev ni trebalotevati s skrbnim novinarskim preiskovanjem, na katerembi temeljila interpretacija dogodka ali zadeve in na podlagikaterega bi viru postavljali vpra{anja v imenu gledalcev.

Nekateri novinarji tako z uredni{ko privolitvijo ali celovzpodbujanjem prevzamejo vlogo nekompetentnega, neav-tonomnega in »neosebnega« posrednika. Posledica takevloge novinarja je, da sta selekcija obravnavanih tem innjihova interpretacija (angl. »agenda building«) prepu{~e-ni zunanjim virom, ne pa neodvisnim medijem. Pri takiredukciji novinarske vloge lahko skupine pritiska, strankein korporacije (in njihove ̀ e visoko sprofesionalizirane slu`-be za stike z javnostmi) definirajo, kaj bo percipirano vjavni debati kot pomembno, kaj bo zamol~ano, kak{ne bododominantne interpretacije dogodkov, ki bodo kro`ile v jav-nosti, in kak{ne interpretacije bodo odsotne oz. interpreti-rane kot nelegitimne.

2.3. persona

Po drugi strani vizualni kodi omogo~ajo percepcijo vo-ditelja novic kot osebnosti. Cela vrsta vizualnih kodov vo-ditelja personalizira. Vizualna podoba je najpomembnej{esredstvo, ki ustvarja vtis kompetence televizijskih osebno-sti in vtis verodostojnosti, faktualnosti, objektivnosti izjavin posredni{ke vloge na televiziji. Mizanscena komunika-cije v novicah, skupaj z celotno vizualizacijo dogodka gle-dalcu komunicira pomen, preden je sploh spregovorjenaena sama beseda. Le manj{ina ob~instva (8%) je pozornana vsebino novic, 42% na videz govorca in 50% na na~ingovora (glej npr. podatke v S. Ewen, 1988).

Za pomen, torej tudi za dekodiranje novice s strani gle-dalca sta pomembnej{a strukturiranje in estetizacija novi-ce kot pa sama vsebina: vizualna in jezikovna retorika, po-menska rekonstrukcija dogodkov v zgodbe, dramatizacijaglasu, status voditelja naratorja, estetizacija televizijskegaprostora. Oblika prezentacije novic je v tesni zvezi z na~i-nom, kako novi~arski diskurz vzpostavlja svojo kredibil-nost, avtenti~nost, kako dokazuje svojo domnevno nepo-sredno zvezo z realnostjo, avtoritativnost in verodostojnost.

25

Mi delamo za vas

Na~in komunikacije in podoba ter vtis govorca so bistveniza percepcijo gledalcev o verodostojnosti in avtoriteti vo-ditelja. Podoba novic torej vpliva na razumevanje sporo~i-la ali, povedano druga~e, sam pogled na novice v veliki meridolo~a njihovo popularnost.

Tehnika personalizacije voditelja (karakterizacija bral-ca novic v televizijsko osebnost) in obenem tehnika, kidogajanje na ekranu naredi bolj avtenti~no, bli`je realno-sti in jo POP TV v obilici uporablja, je delitev televizijskegaprostora na dva dela: v »prostor 1. reda« z voditeljem in vprostor »2. reda« (H. Zettl, 1989), kjer je reporter, ki ko-municira z voditeljem v prostoru 1. reda Prostor 2. reda jetorej lahko stati~na ali gibljiva slika grafika nad desno alilevo ramo voditelja, lahko pa reporter, ki v ìvo poro~a sterena in se pogovarja z voditeljem-posrednikom med njimin gledalci. Z delitvijo televizijskega ekrana na dva dela –na prostor, kjer je voditelj in na prostor, kjer je reporter aligrafika, postane prostor 1. reda z voditeljem bolj realisti-~en. ̂ im je prostor z voditeljem poudarjen z obstojem pro-stora 2. reda, to povzro~i raz{iritev scene z voditeljem v na{aktualni ìvljenjski prostor. Prostor drugega reda (slika Li-tostroja v okviru, na primer) je percipiran kot izjava o real-nosti, prostor 1. reda z voditeljem pa kot realnost sama.Voditelj se humanizira, percipiramo ga kot osebo, posred-nika med nami in zunanjim svetom. Personifikacija ali hu-manizacija voditelja je {e u~inkovitej{a, ~e voditelj inten-zivno komunicira z inteervjuvancem ali reporterjem na te-renu, ki se lahko nahajata v prostoru 2. reda.

Tam je tudi na{a ekipa...[pela, kaj se dogaja?...Pa se bodo zabave udeleìli tudi politiki?...[pela hvala in seveda veliko zabave.

Tako ne posreduje le med nami in svetom, ampak se,podobno kot ob »te`kih vpra{anjih«, postavi v poloàj gle-dalca. Komunikacija voditelja novic z reporterjem vzpo-stavi voditelja kot posrednika med nami, gledalci, in repo-terjem detektivom zunaj. Obenem vse troje - vizualna mani-pulacija novic, ki vzpostavlja voditeljev status, metatekstual-na identiteta voditelja kot nacionalne osebnosti, ki ima svo-je sekundarno ̀ ivljenje v drugih medijih, in kramljajo~a ko-munikacija voditelja z gledalci - prispeva k personifikaciji vo-ditelja. Ve~ja je frekvenca komunikacije med voditeljem intistimi v prostoru 2. reda (reporterji, intervjuvanci), bolj po-gosto se uporablja fragmentacija prostora v novicah in vi-

26


zualna fragmentacija nasplo, bolj bo vizualna podoba novicprispevala k resni~nosti voditelja, njegovi posredni{ki vlogi,popularnosti in celo avtoriteti voditelja/oddaje/institucije.

2.4. superprofesionalec, superprofesionalka

Toda ~e je na eni strani voditelj po{tenjak, dober ~lo-vek, ki »dela za nas« in pes ~uvaj, pa mora po drugi stranidajati vtis popolne profesionalnosti, avtoritativnosti in nev-tralnosti. V popularnih novicah vedno obstaja konflikt medvoditeljsko zavzetostjo, vpletenostjo, tipi~nostjo na eni stra-ni in potrebo, da voditelj obenem konotira avtoritativnostin objektivirano nevtralnost profesionalnega super voditelja inavtoritarnost in nevtralnost institucije, ki jo zastopa. Takoje {e bolj kot prej poudarjen formalni obla~ilni kod vodite-lja ali studijska scenografija komandni center, saj mora bitivoditelj kljub temu vizualno kodiran kot profesionalen, re-sen in avtoritativen.

Tako bleda sivo beige barva scene v ozadju novic naslovenski nacionalki konotira nevtralnost, naturalisti~nascena POP TV bolj konotira profesionalnost, takoj{nost inaktualnost, saj pravzaprav lahko vsak trenturek nekdo odnovinarjev, ki se hekti~no gibljejo med monitorji v ozadjuali so delovno sklonjeni nad ra~unalni{ke ekrane, prinesena sceno najbolj sve`o novico. Miza pa nasploh znotraj ve-ljavnih kulturnih kodov govori o {olskem ozra~ju in avto-riteti. Do sedaj je morda `e postalo o~itno, kako stroga infiksna je ikonografija novic in kako celo garderoba vodite-ljev prispeva k vtisu profesionalnosti in avtoritete vodite-ljev in statusu institucije, ki jo zastopajo. Zato je toliko boljnenavadno, da je oprava voditeljev na slovenski nacionalniteleviziji poljubno odvisna od njihovega bolj{ega ali slab{e-ga okusa in skrbnosti in ne od predstave ustvarjalcev o kor-porativni identiteti in vlogi voditelja novic v celotni ikono-grafiji oddaje. Voditelj v rumenem suknji~u ali voditeljica vceneni, slabo se prilegajo~i sintenti~ni bluzi te`ko konotira-ta profesionalnost, avtoriteto, u~inkovitost in uspe{nost.

Voditelj naj ne bi kazal emocij ali vpletenosti v zgod-bo, ki jo pripoveduje, in naj bi konotiral nevtralnost inobjektivizem. Njegov prete`no nevtralni jezik ozna~uje nje-ga in tv institucijo, ki jo zastopa, za nepristranska. Nas-protje med zavzetim, kramljajo~im voditeljem kot na{im~lovekom, ki mu gre zaupati, saj raziskuje in spra{uje v na-{e dobro in za nas, in na drugi strani nevtralnim super pro-fesionalcem, je jedro »ideolo{kega u~inka« novic zabave.

27

Mi delamo za vas

Oba diskurza - kramljajo~i in nevtralni dokumentarno reali-sti~ni - soobstojata in se medsebojno izmenjujeta. Kramlja-jo~i diskurz, so~utje, odnos s ~love{kim obrazom in drama-tizacija se stalno me{ajo z neosebnim lingvisti~nim kodom,vsevedno profesionalnostjo in vizualizacijo, ki konotira ta-koj{nost, realisti~nost, tehnolo{ko sofisticiranost novic: hi-tri tempo branja novic, vedno hitrej{i tempo intervjuva-nja gostov v studiu, profesionalna garderoba iz »sveta dela«,scenografija - komandni center, hierarhi~ni odnos med vo-diteljem in vsemi drugimi glasovi v novicah (reporterjem,intervjuvanci...). Ta dvojnost je o~itna tudi v u~beni{kihnavodilih, ki govorijo o vlogi in osebnosti voditelja novicin na{tevajo lastnosti, ki naj bi jih imel voditelj novic: av-toritativnost, kredibilnost, popolno profesionalnost itd. na enistrani, na drugi strani pa tudi ~love{ko toplino, prijeten, izra-zit glas ter prijetno in specifi~no zunanjost. (glej T. Perovi~, [.[ipek, 1998:96,97).

2.5. v krempljih slave

Da bi pokazali na konstruiranost novic in demitologi-zirali novice kot »ogledalo realnosti«, mora biti analiza iko-nografije novic intertekstualna. Ke je namre~ ustvarjanjeosebnosti temelj za konstrukcijo realnosti (in nadzorova-nja) v novicah, si poglejmo, ali se oblikovanje osebnosti izbralca novic dogaja tudi zunaj televizije in moramo torejtelevizijo brati v kontekstu nacionalne popularne kulturenasploh. Vse neverbalne kode namre~ (obla~ilne, mimi~-ne, dramatizacija glasu, jezikovne kode, grafi~ne kode, sce-nografske kode) gledalci prepoznajo iz zunajtelevizijskegaìvljenja - televizijski kodi si zgolj sposojajo simboliko izdru`benega ìvljenja, da bi to ìvljenje na novo interpreti-rali. Zato je voditelj vedno lahko »preve~ inteligenten«,»premalo privla~en-na« ali pa »prestar-a«, »premlad-a« ali»prelep-a« in izgubi delo ne zaradi pomankanja kompe-tence, ampak, denimo, zaradi mladosti, ki naj bi konotira-la nezrelost in pomankanje avtoritete. Ali pa narobe: bra-lec novic brez novinarske kompetence opravlja delo vodi-telja, ker daje vtis, da zdruùje v sebi ravno prav{nje proti-slovno ravnote`je med profesionalno kondicijo nekoga vprvi polovici svoje profesionalne kariere, patriarhalno av-toriteto in dostopnostjo nekoga, ki je è v srednjih letih.Videz avtoritativnosti in kredibilnosti je namre~ prav takopomemben kot avtoritativno sporo~anje. Videz kompeten-ce in telegeni~nost sta pomembnej{a od kompetence.

28


Odvisnost od sposojanja iz dru`bene simbolike postav-lja novice ob bok ogla{evanju. Z ogla{evanjem se namre~pomeni iz kulturnega sveta stalno prelivajo v svet potro-{nih dobrin. Kulturni red se v ogla{evanju stalno povezujez redom stvari: ogla{evanje si sposoja simboliko iz dru`be-nega ìvljenja (simbole ljubezni, statusa, »dobrega ìvlje-nja«, sre~ne druìne...), da bi se ta simbolika skozi oglasprenesla na ogla{evane produkte. V oglasu za sadni jogurt,na primer, je kulturno konstruirana podoba odgovorne ma-tere povezana z ogla{evanim produktom - vitamininizira-nim jogurtom za otroke. Z uporabo vizualnih in verbalnihkodov, ki v dru`bi konotirajo avtoriteto, zaupanja vredne-ga ~loveka, profesionalnost in kompetenco, novice to dru`-beno simbolno ikonografijo prena{ajo na svojega ~loveka– voditelja, in s tem na svoj produkt - novice. Do prenosate simbolike lahko pride z na~rtnim oblikovanjem blagov-ne znamke institucije - s promocijo televizijskih osebnosti(POP TV z jumbo plakati, razglednicami in oglasi) ali pa sposredno promocijo televizijskih voditeljev - osebnosti vtalk showih, igricah in kvizih tv postaj, druàbnih kroni-kah tabloidov, katerih glavno poslanstvo je odkrivanje za-sebnega ìvljenja za javno vlogo televizijskih osebnosti.

1. Voditelji 24 ur: sveìna osvajaDarja Zgonc, Bo{tjan Lajovic, Nata{a Pirc, Sandi Salki~Nekaj najbolj groznega je {tirim unikatom postaviti {est enakih vpra-{anj ... (Stop)

2. Vra`ji ènskiObe sta svetlolasi, na pogled ne`ni in ~edni ènski. Darja Zgonc inDarja Groznik, obe novinarki, obe voditeljici televizijskih dnevnikovin obe - vra`ji ènski.... Radi sta lepo oble~eni, vendar nobena nemara brskanja po trgovinah in posku{anja »cunj«. Zanimivo pa je, daza ve~erne prilo`nosti obe najraje oble~eta ekstravagantno mini kri-lo. (Jana)

3. Pravijo, da je hladna in vzvi{ena. Njeno zasebno ìvljenje je precej{-nja neznanka.

Televizijski voditelji kroìjo med modnimi tekmova-nji, otvoritvami in zabavami (Tekmovanje za Slovenko leta,Na son~ni strani Alp, Modna Jana izbira najbolje oble~enegaSlovenca, Modne misli najbolje oble~enih Slovencev in Slo-venk...) in se me{ajo z zvezdami iz drugih podro~ij lokalnepopularno kulturne estrade. Vse tabloidne zgodbe o oseb-

29

Mi delamo za vas

nostih se pravzaprava najbolj splo{no ukvarjajo le z enimvpra{anjem: ali morebiti obstaja osebnost, ki je lo~ena odjavne televizijske vloge voditelja/ voditeljice. Ta dva na~i-na promocije (na~rtno ogla{evanje in bolj ali manj nena-~rtna promocija v popularnih medijih) sta nelo~ljiva inkomplementarna. Dana{nji voditelj-ica zabavnih novicmora biti stalno navzo~ tudi zunaj svojega medija. To po-meni, da voditelj-ica poleg pojavljanja v svojem mediju -televizijskih novicah - kroì po celi vrsti drugih medijev,da torej stopa v dodatne oblike kroènja Z drugimi beseda-mi, stalno mora ìveti tudi intertekstualno in ustvariti me-tatekstualno identiteto. Le skozi stalno »sekundarno eksisten-co« lahko postane osebnost, ki sicer nima notori~nega ka-rizmati~nega statusa kot globalne zvezde, vendar pa zbujazaupanje in lahko prevzame odgovornost za resni~nost no-vic, ki jih za nas komentira in interpretira. Voditelji POPTV novic in novic na TV SLO, gostitelji »kontaktnih od-daj« in kvizov, lokalne {portne zvezde so le bolj navadne,tipi~ne ina~ice istega zvezdni{kega fenomena.

Pomeni, ki se vzpostavljajo v tem dodatnem kroènjutelevizijske osebnosti, se vra~ajo v njene nastope in njenovlogo televizijskega voditelja. Npr. Matja` Tanko je ~lo-vek, ki tvega, dinami~en ~lovek, toda tudi zvest, vztrajen~lovek. Te lastnosti voditelja stopajo nazaj v njegove tvnastope in ga interpretirajo kot televizijsko osebnost, vred-no zaupanja, toda obenem stalno v situaciji tveganja nalovu za novimi novicami (tako kot pri skakanju s padalom,kot v spotu, s katerim so ga ogla{evali in preinterpretiralinjegovo blagovno znamko ob prestopu z nacionalne tele-vizije na POP TV). Konstrukcija televizijskih voditeljevkot osebnosti je tesno povezana z gledanostjo novic. Boljje voditelj znana osebnost in bolj je uspe{na karakterizaci-ja njegove osebnosti, bolj uspe{no lahko rabi za sredstvostabilizacije nezanesljivega ob~instva in tako pove~evanjagledanosti. Personalizacija je v tesni zvezi z ratingi novic.To pa pomeni, da ima konstrukcija osebnosti ekonomskopodlago in je torej vedno tudi marketin{ki, ne zgolj kultur-ni in tekstualni fenomen.

2.6. zadovoljno kramljanje

Bolj populisti~ne so novice, bolj je poudarjena oseb-nost voditelja tudi z neposrednostjo, oralnostjo in zaup-nostjo komunikacije voditelja z gledalci. Vodenje novic vparu (POP TV) omogo~a la`ji prehod od »trdih novic«, ki

30


zahtevajo objektivirano in nevtralno avtoritativno prezen-tacijo superprofesionalca, k mehkim novicam in manj po-membnim dogodkom. Voditeljski par olaj{a spremembo di-skurza in spremembo vloge voditeljev. Konvencionalno sena koncu novic voditelja s spremembo diskurza prelevitaiz vloge voditelja profesionalnca, avtoritativne vsevednenacionalne figure v vlogo prijaznega ~loveka, v ~love{koosebnost, ki se skriva za televizijsko osebnostjo.

Novica o razstavi karikatur Boruta Pe~arja.Studio: Voditelj si s prstom viha nos.Voditeljica: Matja`, kaj dela{?Voditelj: Aja, posku{am, kak{na bi bila na karikaturi midva.Voditeljica: Sme{na, ampak slavna {e nisva dovolj, ve{.Voditelj: Pa bova.Voditeljica: o.k.

»Kramljajo~a, dialogi~na komunikacija« simulira pa-rasocialno interakcijo z gledalci. Tako kot pravi avtor ene-ga od u~benikov o televizijski produkciji: »Ko gledate v ka-mero, si morate zami{ljati, da to sploh ni kamera, ne mrtevobjekt, temve~ nekaj ìvega. ê gledate in vidite kamero kotmrtev objekt, bodo va{e o~i prazne, z motnim pogledom, ki boustvaril bariero med vami in gledalcem.«

Na~in govora (dialogi~na interakcija, kramljanje, oz-godbenje, dramatizacija govora in obrazne mimike) je se-veda ozko povezan s predpostavko voditelja o ob~instvu,na katero se naslavlja. To je lahko mnoìca »obi~ajnih lju-di« z »obi~ajnim zdravim razumom« (za populisti~ne vodi-telje) ali pa so to informirani in relativno izobraèni dràv-ljani, ki imajo sami dovolj kulturnega kapitala, da inter-pretirajo dogodke v kontekstu.

S kramljajo~im dodajanjem komentarjev voditelj ra-~una na »obi~ajnega ~loveka«, za katerega interpretira do-godke znotraj univerzuma zdravega razuma:

Okusi so pa~ razli~ni in {e prav je, da je tako. (TV SLO).

Kakor da bi se voditeljeva subjektvitiveta pogovarjalaz gledalcem v njegovi individualnosti, ki jo je mogo~e stal-no preverjati v obeh smereh, kakor da bi obstajala recipro-citeta perspektiv kot v neposrednem stiku. Ta psevdoin-timni jezik in imitacija neformalnega dialoga med vodite-ljem/ voditeljico novic in impliciranim gledalcem, ustvar-jata in ohranjata iluzijo konsenza »obi~ajnega slovenskega

31

Mi delamo za vas

gledalca televizije«, »enotnega naroda«, ali »navadnega po-{tenega Slovenca«. Na ta na~in je imitiran konsenz gledeosnovnih predpostavk dru`benega `ivljenja. Ideolo{ki u~i-nek takega imitiranega dvogovora je naturalizacija pojmov,s katerimi je realnost reprezentirana. Ta zdravorazumskaobravnava politike se predstavlja kot »apoliti~na«, ~epravje predpostavka o tem, da dolo~ena interpretacija ustrezazdravemu razumu oz. da »vsi delimo isto mnenje« politi~-na oz. ideolo{ka, saj s tem izklju~uje druge mo`ne intepre-tacije dogodka ali zadeve kot interpretacije, ki so onstran»zdravega razuma«. Kramljanje je ob narativizaciji glavnosredstvo ustvarjanja »samoumevnih interpretacij«.

Najbolj implicitna, najmanj o~itna in obenem najbolju~inkovita tehnika ustvarjanja pomena s kramljajo~im dia-logom je kodiranje pomena z obrazno mimiko in glasomvoditelja. Ta ob~instvu signalizira, kak{na zgodba je na vr-sti (humorna, trivialna, dramati~na, tragi~na...). Na ta na-~in lahko voditelj »prekodira« tekst, podobno kot glasbanpr. v filmu, ki signalizira prihajajo~o napetost, grozljiv do-godek, romanti~no sceno. Podobne retori~ne tehnike imajoseveda tudi kot kamere, sprememba polo`aja kamere in dru-ge produkcijske tehnike. Na tradicionalnih novicah ( vpreteklosti smo raziskovali npr. komunikativno dinamikonovic avstrijske javne televizije - ÖRF) so obrazni in gla-sovni kodi mnogo bolj objektivirani, nedramatizirani innevtralni ter se praviloma ne spreminjajo, ko prihaja dotematskih ali geografskih premikov v posredovanju novic.Te tako obi~ajne

»Poglejmo {e, kaj je novega v kulturi...«,»No, pa si poglejmo {e novice iz sveta...«,»Toliko iz tujine. Med doma~imi dogodki pa najprej ...«,»Med dogodki iz tujine najprej ...«,»[e eno ekolo{ko zgodbo imamo...«,»Na obzorju pa je {e en {kandal ...«

ne pomenijo le tematskega ali geografskega premika,temve~ govorijo o spremembi diskurza, ki bo uporabljen - zaz-namujejo prehod od pomembnej{ih tem do tem, ki so takovzpostavljene kot manj pomembne. Ali pa celo pripove-dujejo, znotraj kak{nega referen~nega okvira gre novicointerpretirati (kot »{kandal«, »krizo« ali »trivio«). Razli-ka med voditelji je precej{na predvsem na nacionalni tele-viziji. Vendar pa za ve~ino velja, da uporablja naslednjetipi~ne populisti~ne tehnike posredovanja novic: drama-

32


tizirano oz. melodramatizirano uporabo glasu, narativno po-vezovanje lo~enih novic (ki daje lo~enim dogodkov sku-pen pomen), kramljanje, spremembe v uporabi diskurza,ko prehajajo od »bolj pomembnih« podro~ij realnosti k»manj pomembnim«.

Obenem je novice, kjer je uporabljen kramljajo~i di-skurz, mogo~e obravnavati humorno in/ali ironi~no, kram-ljajo~e in jih na ta na~in tudi razumeti. Ironijo bi lahkoenostavno definirali kot vrednotenje, ki se ne ujema z eks-plicitno izre~enim. Besede ne pomenijo tega, kar govorijo.Pomen ironije mora ob~instvo vedno odkrivati za dobe-sednim pomenom teksta, tako da bere med vrsticami. Iro-nija tako omogo~a, da novinar pravzaprav vrednoti, toda {evedno simulira faktualnost poro~anja. Ravno zaradi objek-tivnosti kot profesionalne ideologije novinarji radi upo-rabljajo ironijo kot prikrito vrednotenje. Objektivno po-ro~anje je cepljeno z vrednotenjem. Ironija je tako dobro-do{lo retori~no sredstvo, s katerim je mogo~e posredovativrednostno sodbo, ne da bi, vsaj na videz, novinar kr{ilideal objektivnega poro~anja, kot na primer takole:

Od danes naprej je Slovenija bogatej{a {e za eno komisijo. (POP TV)

Taka retorika ni brez u~inka. Glavni problem uporabeironije v informativnem novinarstvu je njeno implicitnoizjavljanje s katerim nadome{~a eksplicitne trditve, sodbe,mnenja. Tako je novinar lahko ironi~en, da mu ni trebazagovarjati svojih trditev, obenem pa ga ironi~ne (impli-citne) izjave odre{ijo odgovornosti za te trditve. Novinar,pisec no~e odkritega spopada v javnosti in uporablja ironi-jo, bodisi da za{~iti samega sebe ali pa kot konvencionalnoretori~no sredstvo za posredovanje vrednostnega sporo~i-la. Tako se izogne odgovornosti za lastne izjave, saj bi vsa-ka eksplicitna izjava morala biti podprta z empiri~nimi do-kazi. Obenem pa ironija s tem, ko odvezuje odgovornostipisca, odvezuje tudi objekt obravnave odgovornosti za svojedelovanje ali pa mu jemlje mo`nost za svoj zagovor.

Reciprociteta perspektiv, ki jo predpostavlja kramlja-nje med voditeljem in impliciranim gledalcem, mora bitivedno imitirana, saj je mogo~a le v pravi interakciji face toface. Zato seveda ne moremo govoriti o konverzaciji, tem-ve~ o imitaciji konverzacije. Pri tv novicah je namre~ pro-stor produkcije novic popolnoma lo~en od prostora recep-cije novic. Gre za ustvarjanje vtisa navzo~nosti v virtual-nem ~asu in prostoru. Voditelja sicer ni med nami, zato je

33

Mi delamo za vas

treba vtis navzo~nosti ustvariti, imitirati. Ustvarjena staskupna ~as in prostor z vrsto znakov: dramatizacija glasu,ki govori o osebni zavzetosti; izmenjava pogledov med vo-diteljskim parom; humorno ironi~ni pogled v ekran, ki pre-kodira situacijo/zgodbo kot »trivio«, ki jo lahko beremohumorno ali ironi~no; imenovanje sovoditelja in drugih~lanov ekipe z lastnimi imeni

Dober ve~er, Darja. Kaj je novega, Andreja?

modalnost

Zadeva bi se lahko razpletla v prid...,

ki govori o individualni subjektiviteti za tekstom; ali zgovornimi akti

Spra{ujemo se...,ê se morda {e kdo spra{uje, kaj je z obrambo proti to~i, naj mupovem ....

Vse to kaè na to, da voditelj govori iz srca, za nas inpo{teno - njegovo notranje mentalno ìvljenje je torej vpopolnem soglasju z njegovim zunanjim izrazom. Cela vr-sta znakov obstaja, ki govorijo o njegovi kredibilnosti –voditelj je karizmati~en, po{ten, z osebno privla~nostjo inpopolnoma dostopno subjektivnostjo. To omogo~a dostopdo communitas (V. Turner) - do podro~ja neposrednega, po-polnega sre~anja ~love{kih identitet. Po{tenost je torej vtisenosti med dru`beno vlogo in zasebno vlogo, ~eprav dru`-bene vloge niso nikoli enake osebnim identitetam. Oseba,ki vse ve, ki je popolnoma po{tena, je konstruirana in kottaka ohranja kohezivno kulturno fikcijo.

2.7. reporter - detektiv

Voditelj ima sicer osrednjo vlogo v novicah, saj si pris-vaja in koordinira vse »zunanje glasove« s katermi je zgod-ba konstruirana. Toda v celotni naraciji novic je prav takopomembna tudi vloga reporterja. Vedno manj ima vlogo in-stitucionalnega rutinskega profesionalnega poro~evalca invedno ve~krat vlogo reporterja detektiva, ki se kot nekak-{en neuradni samopoklicani »dramati~ni ombudsman« (R.Campbell, 1994) bori na strani dobrega v dramati~nem mo-ralnem boju med dobrim in zlom. Najbolj izrazito vlogo re-

34


porterjev detektivov igrajo nekateri novinarji na POP TV.

Janeza Jan{e nismo uspeli dobiti, na Ministrstvu za obrambo pa sonam odgovor obljubili za jutri. (POP TV)Na{i viri pravijo... Neuradno smo izvedeli .. (POP TV).r. p. je kljub temu uspelo zvedeti... (TVSLO)Po na{ih informacijah bosta policija in toìlstvo v prihodnjih dneh...Kak{no povezavo pa imajo zadnje obto`be z morebitno podporo....pa nismo uspeli zvedeti saj, m. p. ni èlel nastopiti pred na{imikamerami.Iz njegovega kabineta so nam po telefonu sporo~ili ...Kljub temu smo na operativno komunikacijskem centru Uprave zanotranje zadeve izvedeli ... (vse POP TV)

Reporter detektiv ima glavno posredni{ko vlogo med var-nostjo in nevarnostjo, po{tenostjo in kriminalom, med po-sameznikom in institucijo, med krivico in pravico. Gledal-cu ta komunikacija zadovolji ̀ eljo po resnici, po{tenosti, in-trigi in skrivnosti. Celotni stil reporterja poudarja njegovoposredni{ko vlogo. Reporterji so tako kodirani kot osamlje-ni individualci - heroji in borci za pravico, neodvisni od te-levizijske institucije. Njihova institucionalna identiteta os-taja prikrita, njihova pripadnost medijski korporaciji zamol-~ana. Mo~ take komunikativne dinamike in take konstruk-cije vloge reporterja je ravno ta, da nadome{~a reporterja,predstavnika institucije in njegovo institucionalno identi-teto s podobo osamljenega detektiva, ki raziskuje v dobropravice, po{tenosti, individualne svobode, demokracije

Dopisniki, poro~evalci zunaj Ljubljane na obeh televi-zijah pogosto bolj kot reporterja detektiva igrajo vlogo re-porterja, ki bi ga lahko imenovali reporter turist. Zanj jezna~ilno iskanje avtenti~nosti, ki je asocirana s preteklost-jo in skupnostno tradicijo. Reporter potuje od vira do virav iskanju avtenti~nosti in nam posreduje glavne narativnekonflikte, denimo: podjetnost proti birokraciji

Spor med direkcijo Moravskih toplic kot predstavnikom zdrave pod-jetnosti in lokalno upravo kot skorumpirano birokracijo…«Direktor pa bleferjem na nasprotni strani o~ita nabiranje politi~-nih to~k in glasov pred volitvami.« (POP TV),

doma~e proti tujem

Lastni{tvo Kobari{ke mlekarne...«Poso{ki kmetje so trdno odlo~eni, da svojih ùljev ne bodo brez-

35

Mi delamo za vas

pla~no prepustili Hrvatom« (TV SLO),

ali pa posameznik v boju nasproti instituciji, narava vboju proti civilizaciji…itd. Podobno kor reporter detektivje tudi ta osamljeni preiskovalec heroj, ne pa predstavnikinstitucije. Avra heroi~nega dramati~nega bojevnika za pra-vice se prenese tudi na medij - sam medij postane heroi~enmedij.

36


MEHANI^NI BRALEC - SUPEREKSPERT -VARUH MODROSTI

Vsi trije vidiki druàbnih novic - konstrukcija meta-tekstualne identitete voditelja kot nacionalne osebnosti ssvojim sekundarnim ìvljenjem v drugih medijih, estetskamanipulacija novic, ki z vizualnimi sredstvi vzpostavlja vo-diteljev vrhovni poloàj v »televizijskem prostoru«, in vr-hovni poloàj v hierarhiji glasov, ki zastopajo institucijo,ter kramljajo~i manerizmi voditelja - ter prispevajo tako kpersonifikaciji in humanizaciji voditelja kot tudi k zabavniin prijetni druàbni priliki. Imeti se v redu in ritualno zno-va potrditi »Mi« skupnost, je smisel te prilike. Koherentnapodoba realnosti, sestavljena iz razli~nih in raznovrstnihmini zgodb iz mini dogodkov, ki omogo~a moralno sodbo osvetu, je rezultat te prilike.

Na splo{no lahko re~emo, da je slovenski televizijskiùrnalizem (na nacionalni televiziji tako kot na komercial-ni) bliè »razvedrilu« kot informiranju, bolj simulacija av-tenti~nosti kot »ogledalo realnosti«, bolj melodramatskoozgodbenje dogodkov kot kronologija dogodkov in argu-mentirana interpretacija, bolj komuniciranje in kramlja-nje voditeljev korporativnih znakov kot informiranje. Ce-lotna spremenjena dinamika komunikacije v teletabloidihsi sposoja najprej od konvencij tradicionalnega realisti~-nega ùrnalizma in njegove avtoritativne govorice, obe-nem pa ~rpa iz estetizirane vizualne kulture, melodrame nasploh, komunikacije face–to–face, talk showov, ogla{eva-nja. êprav novice {e vedno prina{ajo informacije, so tesekundarnega pomena. Ob~instvo novice gleda kot popu-larne ànre, katerih glavni namen ni informiranje temve~moralna sodba o svetu, temelje~a na zdravem razumu, druàb-nost in rutinizirano spopadanje z negotovostjo. Na ta na~inpostajajo novice del popularne kulture na sploh, bralci no-vic pa del panteona nacionalnih »supersubjektov«.

ê so na eni strani bralci novic po{teni in dobri ljudje,ki »delajo za nas«, posredniki, psi ~uvaji, morajo biti nadrugi strani konstruirani kot kompetentni, avtoritarni, ne-pristranski in zaupanja vredni profesionalci. Ekspertni delvoditeljevega karakterja je brez emocij in distanciran inneverjetno tehni~no kompetenten. Njegov prevladujo~enevtralni jezik ozna~uje voditelja/ico in televizijsko insti-tucijo kot nepristransko, takoj{nje ogledalo realnosti. Vpopularnih novicah vedno prihaja do protislovja med vodi-teljevim entuziazmom, angaìranostjo, »navadnostjo«, tipi~-

37

Mehani~ni bralec - superekspert - varuhinja modrosti

nostjo in med avtoritarnostjo in odmaknjeno nevtralnostjo pro-fesionalnega super-voditelja ter profesionalnostjo in nepri-stransko vlogo institucije, ki jo ta zastopa. Kak{ne pa soposledice ambivalentne dvojne vloge voditelja/ice novic -tega nosilca ali nosilke kredibilnosti, modrosti in zaupanja- za javno ìvljenje?

Oba diskurza - konverzacijski in nevtralno dokumentarni-realisti~ni soobstajata in se medsebojno izmenjavata zno-traj enih televizijskih novic. Intimnost, so~utje, prijaznokramljanje navadnega ~loveka, ki je na na{i strani, njego-va mimika in dramatizirani glas, ki situacijo v dnevnikutakoj opredeli kot druàbno, se sre~uje z neosebnim lingvi-sti~nim kodom, neverjetnim tempom prezentacije in in-tervjuvanja, obla~ilnimi kodi voditeljev, ki imitirajo kodeiz poslovnega sveta, tehni~no in estetsko sofisticirano mi-zansceno, hierarhi~nimi odnosi med voditeljem ali vodi-teljema in vsemi drugimi glasovi v novicah, ki konotirajopopolnoma kompetenten profesionalizem, takoj{nost innevtralnost novic. Kramljajo~a spontana neformalnost niprepu{~ena naklju~ju, ampak je konverzacija popolnomainstitucionalizirana. Za teletabloide velja, da voditelji nekramljajo kot subjekti, temve~ kot korporativni znaki. Vo-diteljeva kramljajo~a neposrednost je strogo konvencio-nalno kodirana, tako kot npr. v kak{ni od melodramskihoblik (npr. soap operi), kjer noben vizualni kod ni prepu{-~en naklju~ju, ampak je mogo~e iz tega, kako je bilo nekajizre~eno, takoj prepoznati, kaj je bilo re~eno, s kak{nim~lovekom/vlogo imamo opravka in kak{no dejanje lahkopri~akujemo. Bolj so novice ali pa drugi popularni ̀ anri kon-vencionalno kodirani in predvidljivi, ve~ zaupanja vlivajo.

Prav kontrast med zavzetim, kramljajo~im voditeljem,tipi~nim ~lovekom, ki mu gre zaupati, saj preiskuje za nasin posku{a vzpostaviti intimen odnos z gledalci na eni stra-ni, in nevtralnim superprofesionalcem na drugi pa je vir»ideolo{kega u~inka« zabavnih novic. Ta hibridna oblikanovic je nova kulturna oblika in zanjo veljajo novi reìminadzorovanja ali pa osvoboditve. Na~in, kako je vzpostav-ljena kredibilnost takih novic, temelji na konstruirani ka-rizmi voditelja novic - na prepri~ljivem karakterju govorca.Voditelj novic je v populisti~ni ina~ici televizijskih novic»vsemoder«, »stroj brez subjektivitete», oseba, ki ve vse into pove meni« (M. Morse), je popolnoma po{ten in njego-va dru`bena vloga mora biti v skladu z njegovo domnevno/skonstruirano zasebno identiteto. Legitimnost, ki temeljina karizmi voditelja, predpostavlja izredni karakter vodi-

38

Mehani~ni bralec - superekspert - varuhinja modrosti

telja, ki ima posve~en dostop do resnice. Oseba, ki ve vse,je seveda konstruirana in na ta na~in ohranja kulturno fik-cijo tradicionalne skupnosti. Kot v drugih populisti~nih di-skurzih (ne popularnih) se tudi v populisti~nih novicah raz-gla{ajo splo{no veljavni zdravorazumski vrednostni sistem vdetradicionaliziranem svetu, formulai~ne resnice in izrednikarakter modreca-voditelja je konstruiran v dobi metodi~-ne skepse, njegova modrost je konstruirana v dobi eksperti-ze, ki mora biti vedno postavljena pod vpra{aj. Kot je dejalslogan oglasa, ki promovira novice na POP TV:

»Popolnoma jasno: imamo odgovore na vsa vpra{anja.«

In na drugi strani, kot se je na koncu novic od nas po-slovil voditelj na TV SLO:

»To, kar ste gledali danes, je bil odsev dogajanj dana{njega dne.«

Izbira je va{a.

39


IZBRANA LITERATURA

dahlgren, peter

Television and the Public Sphere, Sage 1995.

mitchell, w. j .....

Picture Theory, University of Chicago Press, 1994.

melucci, alberto

The playing self – the person and meaning in planetarysociety, University of Cambridge Press, 1996.

morse, margaret

»The Television Newspersonality and Credibility: Ref-lections on the News in Transition«, in T. Modleski,Studies in Entertainement, Univ. of Wisconsin Press,1986.

Virtualities, Indiana University Press, 1998.

mumby, dennis

Narrative and Social Control: Critical Perspectives,Sage1993.

newcomb, horace (ed.)

Television-the critical view, Oxford University Press,1994.

rose, nicholas

»Authority and the Genealogy of Subjectitiy » in P.Heelas et al. (eds.), Detraditionalization, Blackwell1996.

scannell, paddy

Radio, Television & Modern Life, Blackwell 1996.

tolson, andrew

Mediations – text and discourse in Media Studies, Ar-nold, London 1996.

»Televised chat and the sxnthetic personality«, in P.Scannell (ed.), Broadcast Talk, Sage 1992.

zettl, herbert

»The Graphication and Personification of TelevisionNews«, in Television Studies-textual analysis, Prae-ger, New York 1989.

40

Izbrana literatura

Sight-Sound-Motion - Applied Media Aesthetics, Wads-worth Publising, 1990.

politika teletabloidov

Documents