K r a n j

2 5 . i u l i i a 1 9 6 4

Iz vsebine Stran 2:

Miran Ogrin — Cez Bengalski zaliv

Stran 3:

Ljudje iz davnine

Stran 8:

Češka, dežela spominov

Stran 10: Prav nič lepo popoldne

TAKŠNALE IZGLEDA PRAZNA STRUGA t O D J E Z O M E L E K T R A R N E V M O S T A H

»Diesel -penjači« v Lescah V a m je že znano, da boste

9. avgusta v L e s cah l ahko priče enemu najzanimivejših mode lar ­s k i h t ekmovan j te sezone? Gre namreč za X I . e v r opsk i k r i t e r i j l e t a l sk ih mode lov , katere mode l a r j i imenuje jo »disel-penjači«.

Ve r j e tno je n e k o l i k o nenava­den izraz vreden po jasn i l a . Mo­de l i z i m e n o m »disel penjači« so­d i jo v posebno mode l a r sko kate gor i jo , k i je v našem — jugoslo­v a n s k e m mode l a r s t vu skora j že v za tonu. P ravzaprav je t u d i d r u god po svetu ne ceni jo več tako, ko t so j o nekda j . V e n d a r so v z r ok i u m i k a n j a te kategor i je ob-

I j e k t i v n i , saj se p rav sedaj pojav­l ja jo najrazličnejše mode l a r ske kategor i je , k i so lepše i n zan im i ­vejše. Toda k l j u b t e m u se bo tega mednarodnega t ekmovan ja v L escah udeležilo 12 držav z več kot 50 t ekmova l c i .

»Disel-penjači« so m o d e l i k l a ­sične gradnje , s so razmerno ve­l i ko površino n o s i l n i h p loskev . V n o s u t r u p a ima jo vgrajen 2,5 kubični d i se l motorček, kate­r i sme v t ekmova lnem s ta r tu de­lova t i največ 10 s ekund . V t em

»času mode l doseže k a k i h 150, m o r d a ce lo več me t r o v višine. P o t e m letalce j a d r a . Časomerilci me r i j o dolžino t ra jan ja le ta mo­dela . M a k s i m a l n a , še ocenjevana dolžina leta so 3 m inu t e . J( pre­sežku tega časa časomerilci što-par ice ustav i jo , saj os ta l i de l l e ta zanje n i več zan im iv . Z o z i r o m

- n a to i n 5 t e k m o v a l n i h startov je največje možno število točk 900. Število teh pa je odv isno seveda t u d i o d v remena , v e r z i ranos t i mode l a r j a i n izdelave mode la . T u d i tekmova-ma r u t i n a mode lar ­jev je omembe v redna . Ob vsem t em p a mode l a r j i upoštevajo teo­retično znanje meteoro log i je , saj t ekmova l c i iščejo p r i s t a r t an ju svo j ih mode lov k a r se le da ugod­ne v r emenske pogoje, p r edvsem pa termičnih vzgorn ikov .

Iz vsega tega p a s l ed i , d a ta m o d e l a r s k a ka tegor i j a s p l o h n i enostavna. T o n a m dokazuje t u d i starost mode lar jev , k i se pojav­l jajo na t ekmovan j ih . To so samo starejši l jud je , k i t e m u svo j emu konjičku posvečajo ves p r o s t i čas.

E v r o p s k i k r i t e r i j je za Goren j sko pos t a l že t r ad i c i ona l en , saj bo t ok ra t n a letališču v Lescah že tretjič zapored .

T O N E POLENEC

Zamisl i te si Lago d i Lugano šest stopinj nad ekvator jem: sonce se po lagoma p o m i k a od srede neba na zahod, mehka žametna

svetloba se odb i ja od zelenega mor j a — to je Penang. Idilični, vase- za l jubl jen i otok počiva n a robu Mala jskega po lo toka.

Vse, od ažurnega neba do valovitega mor ja , čudovitih večernih zatonov, t i h ih zvezdnat ih noči, rahlo zamreženih juter — vse me spomi­n ja na t ropsk i jug . Ma la j a je nov svet, je topla, dražestna Az i ja , x p o l n a je šarma in lep ih barv. To je popolno nasprotje Indi je .

O tok i se s t rmo dvigajo z rahlo napete mor­ske kr iv ine , poraščeni so od tal do v rha s t emn imi t r opsk im i gozdovi, zakriv l jene piroge drse m i m o mene kot kakšne začarane morske kače. Go l i ma la j sk i ribiči k r m a r i j o po o zkem pre l i vu , iz nizkega mor ja štrle cel i k o l i , ok rog n j i h razpenjajo ribiči svoje mreže. Jadrn ice imajo v isoko zašiljen k l jun , . t ake so kot kakšni k i t a j sk i zmaj i . Sonce sije zdaj z zastrtega neba, v naslednjem t r enu tku pa se naenkrat z jasni i n spet se razl i je svetloba na vse s t ran i .

V e l i k a množica je t i s t i dan pričakala pot­n ike iz Madrasa v Ind i j i . K o je sredi i zkrcavanja za t rob i l s ta romodn i angleški av tomobi l i n s i skušal za vsako ceno utre t i pot do pomola , sem vedel, da sem prišel v svet, k i živi še v p r v i h letih- dvajsetega stoletja.

Naša b a r k a n i b i l a nobena Queen M a r v , 15.000-tonska lad ja je p l u l a s h i t rost jo enajst vozlov n a uro . Nekda j je voz i la na re lac i j i B o m b a v — L o n d o n — njena z lata leta so b i l a že m i m o . Zdaj gre t r i k ra t na teden čez Bengal­s k i zal iv: Madras—Singapore i n nazaj.

Na m o r j u . . . na m o r j u l judje vedno nekaj razmišljajo. Mor j e je ve l iko p latno, na tem p l a tnu vidiš vso zgodovino, vse b i tke

na vodi . Ind i janc i gredo čez Ber ingovo ožino v Amer i ko , Ma la j c i nasel i jo pacifiške otoke, K o ­l u m b odkr i j e nov i svet, Magelhanes ob j adra ves svet, sonce vzhaja na oba l i , p red japonsk i ­m i o tok i , na Lo f fo t ih love norveški ribiči sla-nike , Sp i tzberg i se kopl je jo po le t i v po l a rn i svet lobi .

K a j b i p isa l danes Jack London , če b i še živel? B i potoval po Ind i j i , b i šel na K i t a j sko , , na streho sveta — b i i ska l m i r u na o tok ih Juž­nega morja? B i se za l jub i l v Japonsko? B i hote l na A l j asko — toda tam n i več zlate mrz l i ce . B i živel še v San Franc i scu — toda to n i več mesto greha, to je zdaj najlepša ameriška metropo la .

B i R u d v a r d K i p l i n g še t rd i l , da je V z h o d — V z h o d , in da se ne more n iko l i zbližati z Za­hodom?

So s inovi dobre zemlje res prišli do Mada­gaskarja? K d o je nasel i l Velikonočni otok — o d k o d ve l ik i mono l i t i (k ip i ) na tem otoku? Je Tah i t i res »biser vzhoda«? Zakaj se je Gaugu in — ve l ik i f rancosk i s l i ka r — v rn i l še enkrat na otoke Južnega mor ja? V Pa r i zu n i našel dušev­nega m i ru?

I ska l sem morske razbojn ike , t o l i ko sem bra i že o p i ra t ih v K i t a j sk em mor ju , o mor­sk ih pošastih v K a n b i h — pa n isem videl "niti poštene r ibe !

ŠH

Bengalski zaliv

Pr ihod naše ladje C i t v of Madras je b i l naj­važnejši dogodek tistega dne. Vse lepotice Pe-nanga so upr le svoje črne oči na spuščeno stopnišče. B o prišel ve l ik i kava l i r , bo ime l s l amnik na glavi?

M o r a l i b i j i h v idet i ! B i l e so vse v sari j i h , t i p a so b i l i zelenoplavi , oranžni, l imonaste barve. N a nogah so imele srebrne sandale. Prišli so tud i o t roc i^ s t rme l i so v ladjo. Zadaj , ob skla­diščih, so čakali k i t a j sk i k u l i j i , nič se niso pre­r i v a l i napre j , čakali so na red.

K a k o so m o r a l i s t rmet i p rv i Evrope j c i , s inovi Luz i tani je , meglene Ho landi j e , zelene F landr i j e , b r i t ansk ih otokov! Po večmesečnem križarjenju okrog puste afriške celine so za­gledal i naenkrat pred seboj celo verigo otokov. B i l i so gosto poraščeni, dvigal i so se naravnost i z mor ja ; ves t rud je b i l poplačan.

O d k r i l i so nov svet, hote l i so še napre j . P red n j i m i je b i l skr i vnos tn i Pac i f ik s taj funi i n monsumi . Slišali so za otoke, iz ka te r ih se kad i noč in dan, za pri jazne l jud i , k i kade iz vel ike pipe, za plesalke, k i hodi jo napol gole.

Vede l i so: na koncu sveta je Cathav, današ­n ja K i t a j ska , še naprej je Japonska . Za Av- , s t ra l i jo še nihče slišal n i — Ter ra Aust ra l i s p r i p a d a poznejšim generaci jam.

T u d i jaz še nisem videl morskega psa — m i je p rav i l na Rdečem mor ju s tar i barba iz M a ­karske . Pa je preb i l pol življenja na mor ju , med vojno je vod i l cele konvoje. Zdaj živi v Kostre -n i , p r i Rek i .

tr je so najade, sirene, nimfe — kje je lepa ^ Ka l i pso , kje so r ibe — l judje, o ka te r ih

so vedeli s t a n G r k i povedat i to l iko zani­mivega? K o l i k o sem že slišal o m o r s k i h kon j i ­čih — zdaj pa je mor je m i r n o kot b i l j a rdna m i za !

K j e je leteči Ho landec , kje m o r s k a dek l ica z r i b j i m repom? Imela je tako lep obraz, od popka navzdol pa je b i l a posuta z luskami . K o je zagledala človeška z i ja la , je p lan i la - v j ok , po top i la se je nazaj v morje , še enkrat se je v r n i l a na površino, zak l i ca la je nekaj besed, In i zg in i la .

čudovite so morske stori je, ves dan b i j i h poslušal. Zdaj j i h znova doživljam.

D v a plemiča sta uje la v mrežo povodnega moža. K o sta ga dvigni la na krov , j i m a je za­groz i l , da bo potop i l ladjo, če ga ne i zpust i ta p r i priči. Tako j sta ga i zpust i la nazaj v vodo.

Leta 1571 je nek i možakar, K o p p e r po imenu, prisegel , da je v ide l mor sko kačo. V o d a je b i l a m i r n a i n žival se n i zmeni la za človeka. Nato je us t re l i l p r o t i njej , kača se je potopi la . Ime la je kon jsko glavo, belo gr ivo i n črne oči, b i l a je grozna in strašna. K o p p e r n i vedel, kako naj jo popiše, še danes ga je s t rah .

K j e so potopl jen i zak lad i? So n a K o k o s o v i h o tok ih? če potegnete črto od Co l omba na Cey-lonu do F remant l a v Zahodn i Avs t ra l i j i , bo tek la ravno čez otoke — Cocos Is lands.

K j e razvp i t i gusar z imenom Ben i to Ben i to , kje črna slonova kost? K a k o je mora lo b i t i . k o

je b r i t anska bo jna l ad j a ujela špansko suženj­sko ladjo . . .? So kap i tana obesi l i? ,

So živeli s tar i ma la j sk i bo fov i na gorah a l i na mor ju? Imajo tud i Ma la j c i svojega Odiseja? O, kako ma lo vemo o tem v E v r o p i ! Je b i l n j ihov raj na m o r j u a l i v nebesih?

Mor j e je ve l ika fantazi ja. L a h k o va lov i res požro celo ladjo? Se je naše življenje res za­čelo v vodi?

Mor j e je ve l ika uganka. Zakaj se ob neka­ter ih bregovih p l i m a vzdiguje v isoko kakor hiša — medtem ko je drugje mor je popo lnoma m i rno?

Penang je po l mala jsko , po l k i ta jsko mesto. K i t a j c i so zame nekaj popo lnoma novega. R a d b i i zmer i l nj ihove globine. So pr ines l i

s seboj- s K i ta j ske nekaj stare K ine? So posta l i novi l judje?

S inov i dobre zemlje so že i zgubi l i poteze svo j ih prednikov, posta l i so bolj evropsk i . N j i ­hove kretnje so mirne , skoraj o l imp i j ske . Pred n j i m i n i več d i lema: kaj bo j u t r i , kaj bomo pa jed l i . Ma la ja j i m nud i vse to, ka r b i našli na Hava j ih , ka r so i ska l i na Fo rmoz i .

T u d i ameriški Japonc i — Nise i — imajo že napol evropske poteze. N e m c i v Pennsv lvani j i niso več o k o r n i p r u s k i so ldat i , v novem oko l ju so posta l i drugačni A rabc i v B e i r u t u , Alžirci v Par i zu pa so skoraj napol I ta l i jan i .

Ma la j a n i Ind i ja , n i Cevlon, p r imer j a t i je ne moremo n i t i z B u r m o , čeprav me j i z n jo . Ma la ja gleda na jug . V i s oko na severu sta Ind i ­j a in K i t a j s k a , na jugu pa je morje — ve l iko mor je .

To je lonec, v tem loncu vre in k i p i , nihče ne ve, kaj je na dnu lonca, gosta para zas t i ra pogled. Jaz vem le to, da so se v tem loncu pomešale t r i rase sveta: bela ( Indi jc i ) , p lava (Mala jc i ) in rumena (K i ta j c i ) . Toda Ma la j a n i Švica — tud i R i m ni nastal čez noč.

Ma la ja je i s lam pod pa lmami , je M o h a m e d na vročih tleh tropske Azi je. Ma l a j sk i mus l i ­m a n i se klanja jo p ro t i M e k i , na naši l ad j i mo l i j o nekater i ka r napre j , petkrat na dan. N a glavi imajo plav fes iz fine svile, na tleh pre­progo iz zelenkaste slame. K o r a n , sveta' knj iga mus l imanov , je zavit v debele, zelene platnice .

V M a l a k i sem v ide l stare br i tanske topove, v Georgetovvnu razkošne vile k i t a j sk ih kornpra-dorjev — pred sto let i so prišli revni ko cer­kvene miši, ustanov i l i so male trgovinice, nato banke. Port Svvettenham i m a novo, moderno pristanišče, K u a l a L u m p u r impozantne nebo­tičnike — atmosfera v mestu pa je popo lnoma k i ta j ska .

V i d e l sem najnovejše jadrn ice — prave pla­vajoče hotele, t r i sto metrov dolge ladje cister­ne so p lu le s Sumat re v Ev ropo , n i t i žive duše n i b i l o n a pa lub i . V Malaškem pre l i vu se je b l i ska lo vso noč, strele so parale nebo ko na sodni dan — n i t i kap l j a dežja n i pad la . Bližali smo* se T i h e m u oceanu, največji mas i vode na svetu.

V s o noč se je nadal jevala parada na m o r j u , vso noč smo srečavali ladje, iz vseh smer i so pr ihaja le . V enda r s tvar i n ima jo duše. Džunke sem hote l v idet i , j a d r a s plapolajočimi zavesa­m i , z en im s a m i m človekom, s a m i m sred i mor­j a . S a m i m — -zvečer, ko se spust i noč in se zablešče luči n a oba l i .

Ka j razkošna neonska razsvetl java, kaj sve­t lobn i s ignal i v ve l ikem pristanišču — to je tehnika , to je indus t r i j a . M e n i so b i le -Ijubše-petrolejke na sampan ih . V s o K i t a j s k o sem ime l pred očmi, vse ki ta jske vas i sem v ide l . Mandar ine , kako študirajo stare cesarske zako­ne, študente, na obrazu imajo ve l ika očala, n a m i z i k u p kn j i g , pr iprav l ja jo se za prve izpite.

N i k o l i ne b o m pozab i l prve džunke, k i sem jo v ide l . B i l a je ko oreh sredi mor ja .

M I R A N O G R I N

L J U D J E i z davnine

N a p u s t i i n nenasel jeni p l a n o t i v s r c u

Južne A m e r i k e žive C h i p a v a I nd i j anc i ,

zadn j i o s t ank i s lavne inkovske dobe, po­

p o l n o m a nedo takn jen i i n osaml j en i .

T i s t i , k i je k d a j k o l i po tova l p r eko bo l i ­v i j ske v i soke p lanote , ne bo n i k o l i poza­b i l nenavadn ih »vasi«, k i so se po jav l ja le na obzor ju . Nekate re so čepele na g o r s k i h pobočjih, druge pa so b i l e raztresene po p u s t i h i n nep l odn ih ravneh . Današnji Ind i j anc i se teh k ra j e v izogibajo i n le m a l o k r a t za idejo vanje. Tedaj se vedno predstav i jo za r omar j e i n podar i j o nena­v a d n i m »vaščanom« svoj acu l l i co , požve-čen tobak iz l i s tov koke , k i ga po rab i j o za kajenje. g

O d daleč n i vas prav nič zastrašujoča. Hiše so kot m a j h n i štirioglati s t o lp i z niz-^ k i m i v ra t i o b r n j e n i m i p r o t i vzhajajoče­m u soncu. N j i h o v a g radn ja dokazuje , da so možje dolgo i n t rdo de la l i . K l j u b l e t om so s to lp i os ta l i nepoškodovani i n so prav tako čisti i n l ep i , čeprav so izde­l a n i iz opeke, posušene na soncu . Če ne b i b i l i t ako geometrični i n p o p o l n o m a enak i , b i j i h slučajni opazovalec l ahko zamen ja l za og romna mravljišča.

Z d i se, kot b i nekoč preb iva lce teh nenavadn ih domov , zavite v o k o r n a vo l ­nena oblačila, p r i g n a l a sem nenavadna nev ihta . T o d a o n i so še vedno t u . N j i h o v i s t rog i , skor.aj k r u t i ob raz i p r ipovedu je jo o do lg ih s to le t j ih trde i n ne izprosne borbe z naravo . M o r a l i so b i t i m a r l j i v i i n močni, da so vzdržali v neenakem bo ju . Še vedno so t u . S t i ska jo se v mračnih i zbah . Molčeči so, k e r vedo, da so samo s u h i , m u m i f i c i r a n i o s t ank i l j uds t va , k i je ne­koč v lada lo deželi.

Ob jezeru Titicaca so našli d o m

Potomc i s tarodavnih l judstev Col las in Ay-maras tvor i jo danes pretežni del bol iv i jskega prebivalstva. Mode rn i Ind i janc i ne pr iznavajo sorodstvenih vezi z »gentiles« (Ch ipava Ind i ­janci ) . T rd i jo , da so b i l i s lednj i pogani in da j ih je božje prekletstvo izgnalo v te mrtvaške jredele. O n j ih krožijo nenavadne legende. E n a pripovduje, da je nekaj l jud i nekoč sk r i l o ogromen zak lad v gorsk ih razpokah. Drug i skup in i pa je uspelo doseči zak lad . M r t v i »gen-tiles* so s i lno maščevalni in vedno pr iprav l j en i ta. kazen zasejat nesrečo med uboge Indi jance.

A vmara Indi janc i v pokra j inah Carangas in > oopo niso docela i z u m r l i . T u je še vedno >eščica n j ihov ih potomcfcv — gentiles. Prebiva jo v osamljeni vasi na jugu drža\e, b l i zu Sa l inasa v Co ipas i . L judje j i h imenujejo chu l l pa puchu , »ostanki mumij«. Te žive mumi je n iso umišlje-l i , bajeslovni l judje; to so i zo l i ran i Uro -Ch ipaya Indi janc i , zadnj i preds tavn ik i p r i m i t i v n i h l jud­stev, k i so nekje v pradavn in i zasedli ogromne površine bo l iv i j ske v isoke planote in so v času, t o so prišli Španci v Amer i ko , že propada l i . 3onquistadores (španski zavojevalci ) so ob svo-e m pr ihodu slišali o n j i h na moč čudne sto-iie: sloveli so kot ve l ik i orimitivneži in uma-

zanci , tako da* so j i m I n k i , ka ter im niso hote l i plačevati davkov, ukazal i pr inest i vsako leto v inkovsko prestolnico Cuzco sodčke, napolnjene z ušmi, k i so j i h u lov i l i na sebi. Prebiva l i so večinoma okrog jezera T i t i caca in se preživljali z r ibo lovom.

Uro-Chipaya se dele na dve skup in ! : na U r o in na Chipava . Zadn j ih nekaj predstavnikov skupine U r o živi v vasi Ancoaqui , b l i zu ust ja reke Desaguadera. Druga skup ina — Chipava , pa je ostala neodkr i ta , dok ler je n i Max Uhle koncem preteklega stoletja predstav i l svetu. P r v i znanstvenik, k i je nenavadne l jud i iz dav­nine ob i ska l , je b i l dr . Posnanskv iz L a Paza. S pot i je prinesel neznaten slovarček besed, k i so dokazovale, da so Chipava zelo sorodni sku­p i n i U r o iz vasi Ancoaqui . Dr . Rivet iz Par i za pa je skušal dokazat i , da je nj ihov jez ik podo­ben d ia lektom Aravvakan, k i j i h govore v trop­s k i h nižavjih Južne Amer ike in da so morda U r o os tank i nekega starodavnega l judstva, k i je prišlo iz vzhodnih gozdov in zasedlo dol ine i n planote v A n d i h .

Legenda o otrocih smrti

Ubog i Ch ipava priznavajo, da imajo nenava­den položaj v svetu. Neprestano spoznavajo raz l ike, k i vladajo med n j i m i i n Avmara Indi­janci , k i žive v tem predelu in razumejo, da

del i jo neko skupno dediščino z »mumijami«, k i se 1e redko prikažejo iz temine svoj ih koč. Svo jo prisotnost v tej puščavi razlagajo z m i t o m , k i prav i : »Dolgo je že tega, ka r je sonce vzhajalo n a zahodu, človek je rekel : V r a t a naših hiš b o m o odslej obračali p ro t i vzhodu! K o m a j je w> deja l , že je sonce spremeni lo svojo pot in pričelo vzhajat i na vzhodu. V s i , možje, žene in ot roc i so u m r l i v svoj ih kočah. To so današnji chul lpas . Rešila sta se le en moški in ženska s tem, da sta skočila v reko. P lavala sta pod vodo in končno dosegla neplodno in puščobno ravan, kjer sta zgradi la vas. Delala sta ponoči, takrat ko so drug i l judje spal i . Nekoč j u je o d k r i l nek i A vmara Indi janec in pok l i ca l du­hovn ika , k i je poškropil vas z blagoslovl jeno vodo. Tako sta b i l a rešena čarodejstva in n jun i o troc i so lahko m i r n o uživali lepoto svetlobe i n toploto sonca. Danes žive ti l judje tako kot vsi osta l i . Oblačila chul lpasov in vrata n j ihov ih koč, obrnjena pro t i soncu, pa še vedno pravi jo , da so to ot roc i smr t i . N j ihov pogovorni jezik je is t i kot p r i »gentiles«.

»Pusta i n nenaseljena pokra j ina , v kater i živimo . . .« Glas tega človeka je b i l po ln dolgo zatajevane »bridkosti. Težko najdeš košček sveta, k i b i naprav i l tako močan vtis popolne osamljenost i in praznote. N a d ravno brezmej­nostjo, k i jo tu in tam prek in ja jo krpe be l ih so ln ih p las t i , se dvigajo gore brez imena. Živ-

Vas Chipavev z značilnimi hišami. V sa vrata so obrnjena p ro t i vzhodu.

ljenje tod je si lno trdo in kruto . Z jutraj se prebudiš z ud i , o t r p l i m i od mraza , srce ti pa st iska suho ozračje. Samo opoldne, ko sonce najmočneje pr ipeka in se leno zlekneš pred vra t i , samo tedaj se znebiš more, k i te je t la­čila vso noč. N a tej p lanot i občutek praznote popo lnoma prev lada v možganih. K a m o r k o l i pogledaš, vsepovsod samo širok, siv pros tor . Njegov edin okras je žareče modro opo ldansko nebo. Najbol j k ru ta pa je strašna tišina, ledeni, nadnaravni molk, k i ga nič ne prekine. Človek se ne more n iko l i čisto pr i vad i t i nan j . To je večna tišina, k i n iko l i ne sliši človeškega glasu a l i vsaj osamljenega k r i k a ptice a l i živali.

Ohranili so ostanke davne preteklosti

Sred i te preklete pokraj ine so postavi l i C h i ­pava svoja domovanja . N a nj ihov i p lanot i so tako osamljeni kot domačini kakega otoka sredi prostranega mor ja . N i t i najmanjši košček n j i ­hove zgodovine n i poznan. K l j u b temu pa nj ihov položaj v tem oko l ju govori o b i tkah z boje­v i t im i A v m a r i , k i so verjetno pregnal i Chipave v ta puščobna bivališča. V s e m u navk l jub pa so preb iva lc i te izgubljene, vasi i zob l ikova l i svojo arh i tekturo , oblačila, družbeni ustro j ter vero in vse to obdržali do danes; dolga štiri stoletja po propadu inkovskega imper i ja . Za Chipave velja, da so mnogo bolje kot A v m a r i obdržali ostanke preteklost i . O tem priča nj ihova duhov­na in mater ia lna ku l tu ra .

Član neke ekspedici je v vas Chipavev p r i ­poveduje: Do vasi Chipavev sem pr ispe l pozno na predvečer Novega leta. Ves dan smo poto­va l i i n neprestano so se pred nami pojavl jale fate morgane: v idel sem jezero, k i je nastalo in takoj spet izgini lo; potem se je nad obzor jem razprost i ra lo ve l iko mesto, k i je prav tako ne­nadoma izg ini lo . N a njegovem mestu so se po­javi le lame, k i so se spremenile v »Wike kame '? . To se je ponavl ja lo vse do noči. N a naši po t i preko planote nas je spreml ja la samo kon i ca cerkvenega stolpa. K o smo pr ispel i do vas i , smo v ide l i , da Chipava praznujejo. Naš p r i h o d je b i l popo lnoma nepričakovan. Začudo pa do­mačini niso pokazal i n i t i sence presenečena. Zdel i smo se j i m preničevi, da b i lahko zmo t i l i n j ihov m i r in mo lk pokraj ine . Vs t op i l sem v poglavarjevo kočo i n se znašel sredi skupine mož, k i so se mi zdel i kot p r i ka zn i . Spregovo­rili so nekaj besed med seboj in ostal i p č o l ­noma negibni . Čepeli so na zeml j i .

Priredila: TONČI JALEN (Konec prihodnjič)

na Gorenjskem

Butalci in turizem Bližala se je glavna turistična sezona. Bu ta l c em

tur i zem v z i m s k i sezoni n i kaj p r i d a vrgel . Sk l epa l i so i n sk l en i l i , da to n i prav i n da gredo nad meteoro- , loga: »Tovariš vremenar, čas za skubl jenje tur is tov je vsako leto prekratek , z ima je predolga, z i m s k i tur i zem p a več požre, kot da od sebe, ka j t i n imamo še dovol j hotelov, žičnic i n vlečnic, p a c r k a m o od invest ic i j . Dajte, pomagajte, da bosta dve pole tn i sezoni i n le ena zimska!«

J i m odgovor i vremenoslovec: »Hodite zbogom, go­st inc i , vaša prošnja je uslišana. Sedaj bo skoraj po­letje, potem bo z ima , za z imo spet poletje — evo, pa boste ime l i dve polet j i i n eno samo zimo.«

B u t a l c i so hvaležni r e k l i zdravo in so šli i n domov pr ines l i veselo novico, da so Buta le dobi le dve poletni sezoni i n eno samo z imsko .

B u t a l c e m je b i l o s i tno, d a so mora l i turiste vab i t i od tako daleč. Propaganda stane, r ek lama n i zastonj i n še se zgodi , da tur istov n i , kadar b i j i h lahko naj­bol j ostr ige l . D o m a p a je zemlje dovolj in kakšne zemlje — na t a k i zeml j i p lenja vse mogoče, zadrugi še deficit ! P a so sk len i l i , da bodo turiste pr ide lova l i ka r doma.

P a so spomlad i vsak o k o l i svoje hišice prekopa l i rušo, j o pov lek l i i n vanjo posejal i nekaj prospektov, da bo gospodinja ime la turiste k a r p r i r o k i kako r peteršiljček in čebulo, "i

In potem je pada l dež in je si jalo l jubo sonce in so pričakovali i n veselo pričakali: pognalo je mlado zele­nje, bu jno šlo v rast in obetalo bogato žetev.

P a ka r je pognalo i n se tako lepo šopirilo, so bi le same mlade kopr ive i n nič drugega.

Pa so j i h B u t a l c i gledali i n so j ema l i mado perjiče na jez ik: pošteno j i h je opeklo ! Nezadovol jn i so dejal i : »Ajsa! M l a d i tu r i s t i — že sedaj* so tako os t r i ! K a k o bodo šele zahtevni , taksa j i h poc i t ra j , kadar dozorijo!«

Za njegovih dn i je v B u t a l a h živel Anže Meketač, na široko znan po ostrem j e z i ku in koz i , k i je prav i l o njej, da se bol j spozna na krajevne znameni tost i kot bu ta l sk i možje p r i turističnem društvu. S a m pred­sednik turističnega društva s i n i mogel ka j , nego ga je ustav i l na cesti i n vprašal: »No, oča, a l i ste že proda l i t isto kozo, k i se na tur i zem bol j spozna, kot se spoznajo nanj naši uslužbenci?« Pa se, je Anže Me­ketač po tuhn i l , k a k o r b i ne, pozna l tovariša, i n je odgovor i l : »Prodal, p roda l , davno proda l , t ja čez ob­činsko mejo. T a m se je obre j i l a i n je s tor i la osla, k i ga imajo zdaj p r i buta l skem turističnem društvu za predsednika. P a srečno, tovariš!«-

Zopet smo skočili s cenami očividno zmanjšala zaradi

1 | 1 ( | | A T I * 1 V 7 n r i ^ l * dragega sladkorja, da celo 1 1 1 4 X 1 U U d T MJcL\jm\ domač pregovor: »Kdor se

<•—' _ zadnji smeje, se najslajše

Kdorkoli se razume na na- v kruhu, ampak tudi v peci- * ™ e J ! : ^ ab o

I f li z g l n i l }z U Č n e g a

» , . . . , , programa. Ker se bo na av-še gospodarstvo tega m pre- vu v »nudefauh« sem pre- t o m a t s k o ^ ^ l o t°ud

P. ma_ senetil novi skok cen osnov- pričan, da bodo trgovci »na- • . . m . v., nim življenjskim artiklom, šponali« moki tako ceno, da ^ L J 0 ^ ^ ^ K T * ^ " * J ,.. , , , , i i - mleka in .ker je mleko po-Ta stavek sem čital med bomo makarone kupovali s t a l o ^ dražie i~ iz ­ostal imi stavki, napisanimi v kar na komade. Pa da ne dnevnem časopisju. Res je bo kdo mislil, da pretiravam in to drži!, da je potrošnik v mojih izjavah, čisto nič. kljub temu, če se spozna ali Včeraj sem plačal sardine za pa ne, na naše gospodarstvo 10 dinarjev dražje zato, ker je vedno pripravljen na po- je trgovec trdil, da so v olju

že dražje kakor »šnops«, so v naših gostiščih že razobesili varnostne nazi­ve »Mladini ne točimo alko­holnih pijač.« Ob koncu bi vas opozoril še to, da v bo-

ker pac ve, da so cene zen- toda na škatljici je bil vtis-skega spola in njim ni zame- n j e n datum izdaje 3. •». 1963

morajo hraniti z dietično hrano, sicer bose občutili na

riti če niso stalne! Dosedaj K a r se podražitve olja tiče l a s t n e m ž fej ^ p r a v l

je bila več ali manj navada b o v e č a l i m a n j n a s r k a l o n | > ^ o d r a ž iJ

t e v m o k i

da se je ta al, oni artikel k i m o r a i m e t i v s l e d d i j e t e s l a d k o r j £ £ k H d

GREGA

Zelenje se da na use viže varvat

podražil vedno ob koncu le- W j € M na o l ju , jaz pa imam Predno se od vas poslav-*a m si je marsikdo potom z d r a y ^ — riJ n a povedati,

£̂ L2f S S S f ^ J S ^ : S O , a t i t u d i s t r ° J n o ° « e - J e d . « le-šum., da b i udarilo na utegnil nabavit, zlato re- p a v e H k o ^ ^ M J y k r a t k e m fc - m a j o

zervo pred podražitvijo T o | m a d o s t } ? e l e z a y ^ fa M m o t o r n a V O z i l a P o d r a ž i , p s i -

druTačf Cene s o ^ e l t t U đ l °primC ^ T u " b I * drugače. Cene so skoftie bil d i s l a d k o r n a boie^n ^ bo skovito preko noci navzgor ter podražile moko, olje, sladkor itd. in če sedaj po­slušaš vse tiste potrošpike, ki so ostali naenkrat brez »rezerve« kako javkajo, jam-rajo, stokajo zaradi nekaj dinarjev povišanja cen, bi mislil, da so oni napisali »sonete nesreče«. Usak člouk ve, de p a r k i pa tu jcu ka r zalo zdel, k se bo

Kljub temu, da nam je te- goizdički pa lehce z l epm mem samih rože n a štacjon levizijški komentator črno rožcam u večih k ra jh n i sa prpe lu. Dons j pa tist pa rk na belo izračunal, da bo sam za aufpuc ampak de se tak lep, de j n a m res kar vsakdo z dodatkom 1500 di- tud nucne, pa de brez neh narodn lahk. Stezice sa nape-narjev kril podražitev, mu na gre pa na gre. Se zastop, lane čez, pa use j zapšenu, na žalost nisem verjel, ker de j za to kešne dinarje tre- pa autobusi s ta zadnm k o -imam stare izkušnje. S p o m - ba sam pa ke odr int p a vas lesm čez ogu vozja pa še nim se, ko se je podražilo cajt merkat pa r ihtat , de use tiste ma l trave, k j a je, po-mleko samo za 8 din, se je lpo zgleda. mendra ja pa tak napre j , pa krojač podražil kar za T u d u Lok člouk na more 1000. No , če pa pomislim, rečt, de srna brez p a r k u pa da se je podražilo toliko živ- zelejna, sam te p a r k i pa tist J y f j ^ J a f k j e T ^ u š e n k a p ljenjskih artiklov naenkrat, zelejoe j uhkat enih c u d m h p s t i l u n e m a r Se b b lo čez pa ni več takega pasu.^da bi pa z la različnih b lagru de­se mogel »prišnodlati« na ležn. zadnjo luknjo, ampak bo tre- T a m pred au tobusnmu ba nositi kar »gavtre«, na— šatejonam sa pred več le tm, ramnice , ker se bo naš k j b i u štacjon g l ih nou, nar -

Tanerbel pametn b blo , da b z autobusm pogajštral še

en cajt spet f letn k b nou park spet koštu.

T a m per ta nou bank, b l i z br i ta fa , maja pa za trava

»žvot« potegni l bo l po do l - d i l ka r čedn park pa en cajt čist drgač reglce. Če se kešn gem, k a k o r pa na širjavo. j zgleda!, da bo tud obstou K e r vem, da m o k a n i ravno pa de se bo domačinu pa

Ena usakdajna š tor ja

otrok utakne u tista ta n a ­vadna trava, j t aku , de sa stanvauci nkaker ne mor j? potolažt. Pa k d o r m i s l , de j tem Idem trava t a k . p e r src, se j zmotu . G l i h te stanvauci pa soje automobi le brez usa -

> k i h sitnast ke na trava po -stavlaja. Blez zato, k j zdej-le polet asfalt preuroč. S a m

prej kubu, pa na Ja- men se čudn zd i , de b otroc omoč pred pozabu, n a r d i l na t rau več škode ket

Po ruivad se usaka stara Na ja pa sta bla Jakle pa njegove ta slabe plati. Sevede še kar štorja začne z »Enkrat j edn Doline glib tak perjatla pa j Doline to hmal ene deset- kleto-va hiu*. Tale štorja } prouzaprou pametn sta pomagala edn krat prekuhanu dobiu na nos, ket b žiher. Fest se mu j zdel, f-čoti. tud že stara, se se j taperukat drugmu, pa usak soj nuc sta pa tak, de j zgledal, de j tist de j spet trdn, ni pa tou sli- P e r K r o n maja pa za take nardila »k sa bli še rank ce- od tega imela. Kešna nedela štarijsk gaudranje ves Jakle sar živ, usake tolk cajta se se j sevede nardil, de sta ma- van spravu, pa tuki al pa lam ponovi, al ša u /statij prežvela, pa tistih Q d ^ ^ . ^

par krajcerju, k sa bli u pušča čeu ta potrjhnena ihta na Ja pa mejhn drgač

Nek na Kronskem sta ive- ^ S T ' t T » : , * ' f S Ž / S **** **b« la dvt paura^aklc pa Doline. J k ' £ letne pa od V»ntuJzak b mu zabelu Jakle se nkol m pogledu cez domače bel do tist soj

ua de zarad Jakletove pomo- ta fletne zelene rči spet čist či, drgač reglce. s -

Enga lepga dne j pa Jakle T a m na sred vr ta , ket m u jemu en oprauk na gruntnih p rau ja , j en čedn o r h . , Lde

. bukvah pa u malnu pa se j sa p rou rad takle polet po-i napej ) w đ U5eZg0di začeu od doma sedel pod tem oreham pa se

spraulat. U tis trn ja mem hi- h l ad i l . B re z kešne bahari je , j tist o r l i ga j res p i h n u t a m

neč n a kronskem dvoriš. Zdej se lahk ga p a bogve zakuga ok lest l ,

de n i uben reč\več podob. iv- , - • j/CTseue. LJi/iMi; jrm / ya Za-ga tega pa prebrau, kar mu } f r a 2 „ n e ^ seveda, k j blo ta * e s n garanje. b r m u , > T ; . f * e z m e g o v o r i < ) Zakuga sa ga oklest l pa M roke prši pa use kar j pre- Zelenga ze preveč. U pondelk, Nardil se pa je, de j Doline zato se pa na baš z menoj pe- o skub l j p a težko pogruntat . krau j tud zamerku. Doline se k sta se ^bwe ohladile sta pa pršutu ene križe pa težave, pa lu!< M r b i t zato, da se bo s p isar -) pa u ta vas prženu, doma na spetir pozabila pa delala se nkaker ni mogu van sko- Jakle je šou po sojm u do- n ^ u kuhna v i d i , p a narobe, j big pa sam bogve ke. Douge naprej ket de neč ni blo. En- pat. Ni mu kazal drujga, ket Vina, pa fest se mu j zdel, da m r b i t pa zato, k se jm zd i , leta } dol M južnih krajh ce- krat se j pa nardil, de j Jakle de j Jakleta na pomagajne j Doline tak čudn pozablfiu, d e ma ja kelnerce z ze lenm sarja služu, pa Turke tepu, m ttarij, k Dolinca ni blo poklicu, pa mu j ta red z lle- de tistu kar še ni s-taro pa } gvantm dost zelenga učinka, od tistih cajtu mu j pa u go- zraun na po za h'ec, na po za- lam pa z poštena beseda pa zanga dober' pozab, kešnih Pa sa zato o r h peršrln. varic kakšna beseda ustala, res ena čeznga reku. S tega tud z dnaram pomagu, de j starih čenč pa zlepa na spsti Jest praum. kake r čja, že tak de ni govoru ne kransk j pol ratu en govarejne okol Doline spet trdn stau na soj z glave. sami veja. nt hrvaŠk. Doiinca. prouzaprou pa okol zeml. Doline j pa tista ihta . Jf, SMOJKA SMOJKA

Andrej Triler:

©KMETIJA NASTANEK, RAZVOJ IN Z N A Č I L N O S T I

Gospodarska pos lop ja s lovenskih kme­ti j se v le t ih po vo jn i hitre je spreminja­jo ko t hiše. Proces spremin jan ja seveda ni enak i n ne enakomeren v vseh naših kra j ih . Kmet i j s t vo p r i nas je v povo jn ih let ih doseglo ve l ik napredek: hek ta r sk i donosi so se zarad i mehaniz i rane i n bol j skrbne obdelave, zarad i večje uporabe umetn ih gno j i l i n zarad i agrotehničnih ukrepov ter ugodnejših tržnih razmer močno povečali. Povečali p a so se hitreje v oko l i c i i ndus t r i j sk ih središč, ka j t i t u je b i lo povpraševanje večje, p a t u d i so­dobnejši načini obdelovanja zemlje so sem hitre je p r o d r l i . Pogoj za napredek kmet i jske proizvodnje, katerega posledi­ca je tud i spreminjanje kmečkega doma, predvsem njegovega gospodarskega dela, torej n i izključno le zemlja, p r i m e r n a za obdelavo, n i le določena kvota zemljiške­ga fonda, ampak v ve l ik i mer i tud i pro­izvodni postopek. V oko l i c i K r a n j a a l i L jubl jane je hitreje prišlo do sprememb v načinu obdelovanja kot v nekater ih drug ih prede l ih , k jer je sicer obdelovalne zemlje več i n je tud i primernejša za ob­delavo, k a m o r pa med zasebne kmete niso tako h i t ro p r o d r l i nov i načini obde­lave in k jer tud i n i tako ugodn ih pogo­jev za vnovčenje tržnih viškov i n seveda zato tud i ne tolikšnega pr izadevanja za povečanje proizvodnje .

Gospodarska pos lop ja so začela dobi­vat i drugačno podobo že v l e t ih p r ed zadnjo vojno, vendar le v ma jhnem ob­segu. Do večjih sprememb je prišlo po vojni , največ zarad i zgoraj naštetih vzro­kov, delno pa tud i zato, ker je b i l o med vojno p r i nas precej kmečkih domov po­rušenih i n požganih pa j i h je b i l o t reba obnov i t i . I n če se že gradi novo, se g rad i drugače kot pred sto let i , ke r tako zahte­va drugačen pro i z vodn i proces. T u d i naši p r edn ik i so pos lopja , k i so j i h grad i l i , dobro pr i laga ja l i t a k r a t n i m zahtevam proizvodnega procesa (ta pa je do za­četka 20. stolet ja doživljal le počasne i n majhne spremembe) . . x

Katere so glavne spremembe, k i j i h opažamo na nov ih gospodarsk ih po­s lop j ih?

— Grad i vo je opeka i n beton, prej p a je b i l v g lavnem les (razen p r i h lev ih, k i so skoraj po vsem slovenskem ozeml ju že dlje z idan i , prvotno pa so b i l i t ud i le­seni; t a k i h je precej še v panonskem po­

dročju Slovenije; staje za živino v p la­n inah so tud i lesene).

— Težnja za povečanjem gospodarske­ga dela kmečkega doma je povsod močno izraz i ta ; večja pro i zvodn ja zahteva nam­reč več pros to ra za shrambo pr ide lkov , strojev in orod ja , vozov i t d .

— Vse gospodarske funkci je kmečke­ga doma se prenašajo v nova (al i prenov­ljena)- gospodarska pos lop ja , hiša pa postaja vse bol j izključno le s tanovanjsk i del doma i n prostor , k jer člani družine živijo v pros tem času, zato se — če se gradi nova — navadno tud i zmanjša. V pretek lost i je b i l s hišo pogosto v nepo­sredni zvezi hlev, v hiši so k u h a l i za prašiče, ličkali koruzo i n oprav l ja l i razna druga dela, t a m je b i l a sh ramba za p r i ­delke {ž i to ) i n včasih celo sh ramba za manjše orodje (npr. pod s topn icami na podstrešje) i td . Pros tor za delo in pro­stor za prebivanje in počitek se v nov ih hišah vse bol j ločujeta. Včasih so prašiča zak la l i na dvorišču, skoraj vsa ostala dela pa so oprav i l i v hiši; danes za ta dela že bol j uporabl ja jo druge prostore izven hiše, pa delno vežo in kuh in jo . Vendar je še vedno precej oprav i l na kmet i j i , k i j i h je treba oprav i t i v hiši, ke r n i za to p r i ­mernejših prostorov zunaj nje.

— Pod (skedenj) i zgubl ja svojo funk­ci jo. Mlačev s cepc i je že skoraj povsem izg in i la , s t em p a je pod izgubi l funkc i jo , zarad i katere je nasta l . Nova gospodarska pos lopja še imajo osrednj i večji prostor , k i se tud i včasi še imenuje pod, k i pa služi povsem d rug im namenom kot pod včasih, i n sicer izdelovanju skope, shram­b i za vozove i n stroje, začasni sh ramb i ne­kater ih pr ide lkov , npr . k r o m p i r j a , preden ga prodajo i t d . T u d i celotno novo gospo­darsko poslopje, k i je ve l iko i n z idano, se včasih še imenuje pod , včasih pa tud i štala i n pogosto »cimper«. Pod (skedenj) , za katerega je b i l značilen lesen i n od zemlje neko l iko dvignjen pod , da so na njem lahko m l a t i l i s cepci , pa izg inja — v nov ih gospodarsk ih pos lop j ih ga n i več.

— N o v a gospodarska pos lop ja imajo široko nastrešje, k i služi za shrambo za vozove i n za različna dela doma, pred­vsem za mlačev z mode rn im i v e l i k i m i m la t i l n i cami . Nastrešje ima skora j po­vsod betonirana t la , da se l ahko očistijo, je p a na dvoriščni s t ran i pos lopja , da je čimbolj p r i r o k i .

Nevarna igra otrok

Šenčur-, p r i žumru; hiša bogate kmet i je iz 19. stolet ja

Igre o t r ok so včasih nevarne. T u d i ta spada mednje . D v a radovedneža i n m o r d a celo avantu­r i s t a sta na vsak način hote la izvedet i , kakšen je most iz spodnje s t ran i . No, p o d mOst sta še prišla, nazaj p a k o m a j . N i šlo brez pomoči Starejših. — Foto: Franc Perdan

d oviti Disneyland PRIPOVEDUJE LOJZE KRELJ

K o je »Piran« v reški l u k i t r ik ra t oglušujoče za t rob i l i n ko so mu-odpe l i vlečne v r v i , sta ga vlačilca potegnila i z pr is tana in preb iva lc i Reke So vedeli, da se je ladja od ­prav i l a na pot oko l i sveta. Častnik na krovu te ladje je b i l tudi naš znanec iz prejš-nc številke L O J Z E K R E L J .

Najpre j na Japonsko , ka­mor so pel jal i koruzo, od tu na zapadno obalo Severne Amer ike . Najpre j San Diego, potem Long Beach , eno od pristanišč Los Angelesa. T u je ladja stala neko l iko dlje in posadka je po oprav l jen ih tekočih de l ih , posedala po k rovu , nekater i pa so odšli

tud i Lojzeta na ogled ene največjih atrakc i j zahodne obale Severne Amer ike .

V IDIŠ L A H K O VSE , K A R S I ŽELIŠ I N ČESAR S I S P L O H N E MOREŠ M I S L I T I S svo j im av tomob i l om jc

mornar je popel ja l do mogoč­nega park i rnega pros tora pred vhodom v̂ D I S N E Y -L A N D . Usedl i so se na m a j ­hen v lak in ta j i h je zape­l ja l do mogočnih vrat, k jer se je bohot i l napis v p o m -poznem s t i lu : D I S N E Y L A N D . Najdražji zabaviščni objekt n a svetu. Disnevev spomenik največjega formata . Objekt ,

K r m a »Pirana«

na prve izvidniške oglede po mestu. Lojze se je prav ta čas mud i l na k r o v u ladje, ko ga je preseneti l neznan ob i ­skovalec.

R IBNIČAN V L O S A N G E L E S U

Popo lnoma prav i lno ste prebra l i , ka j t i ladja »Piran« je b i la privezana t ik ob delu pristanišča, kjer ka r mrgo l i petičnih Američanov s svo j i ­m i mo to rn im i čolni, j ahta ­m i in ribiško opremo.

Ribničan, M i l a n Pakiž po imenu, se je prav tega dne slučajno sprehajal po obal i pristanišča., ko m u je »v oči padla« lepa bela in še po-~ po lnoma nova ladja. Zaželel si je podrobnejšega ogleda bele ve l ikanke, ko je zagle­dal ob mogočni k r m i ve l i ­kanke napis : »Pazi, vijak!« »Pa to je slovenska ladja,« je pomis l i l . Brez pomis leka se je povzpel po gugajočih se stopnicah do palube in že je b i l med ro jak i , k i so tokrat prvič p r i p lu l i v Ame­r iko . Veselo snidenje s košč­k o m domače zemlje. Snide­nje s Slovenci tako daleč od rodne grude.

Nov i znanec posadke pa je b i l petičen i n dobrosrčen možak. Tako je povab i l r o ­jake s »Pirana«, med n j i m i

Lojze K r e l j

k jer se v k ra tkem času l ah ­ko znebiš kopice denarja . . .

Dežela dogodivščin. S inhro-nizirane makete živali, k i iz­gledajo žive. Mr tve živali, strašilo l jud i . Lad ja , k i se pelje po vodi , vendar ne pla-

•va, ka j t i pod njo so t i r i , k jer dc i i za dnem vozi eno in isto, vendar strahotno komp l i c i r ano pot. Dežela, kakršne n i n i t i v f i lm ih . Fo ­tografska kop i ja džungle v čudovitih barvah. V k r c a l i so se na pr is tn i »Jingle r iver boat« (rečni čoln za vožnje po džunglah). N a njem »ka­pitan« in mož s puško in p i ­štolo. M i r n o se ie ladj ica pe­l ja la , in otrok, k i je z roko čofta! po vodi , je b i l brez­skrben in vesel. N i sc meni l za opozor i la posadke. Te:1aj se ie t ik ob njem iz vode vzd i sn i l a močna glava n i l ­skega konja , ter na široko zazibala. Prestrašen in s k r i ­k o m je fante st isni l rep med noge in se u m a k n i l na sred i ­

no čolna. Potem se je z- ve­je, pod katero je p lu la lad­j i ca , spust i la ve l ika in ogab­na kača. L judje so presene­čeni in prestrašeni sk l on i l i glave. K a j bo pa sedaj? Nič se n i zgodilo. Kača je za -sikala z jezičkom in se spet umakni la- v mrz lo samoto eje nad čolnom.

S A N J E I N F A N T A Z I J A Vse to opredeljuje Disne-

vevo deželo. Toda dežela sanj e tisto, ka r v id i lahko le

sanjski svet otrok s kar se le da bujno domišljijo. L i k i oseb znanih prav l j ic , grado­vi fantazije in sanje v ob la­k i h . Vse na e l ek t r iko . Če plačaš, se lahko pelješ s spe­c i a ln im v l akom. Voziš se z v lakom, k i vozi po eni sam: tračnici 4 m nad zemljo. Vsepovsod gibanje, povsod paša za oči. Vse na e lekt r i ­ko.

Po tem ' pr ihodnost . Pod ­morn ica , k i se ne potopi več kot 30 cm globoko, pa ven­dar po tn ik i v njej dobi jo vtis, da se pogreza v fanta­stične globirte. Znajdejo se v svetu, k j e r , l judje dv igu­jejo zaklade in kjer pošast­ne hobotnice stegujejo ogab­ne lovke. N a kopnem je ra­keta. K d o r plača, se z njo lahko—celo »pelje«, pa k l jub temu raketa ostane na t rdn i zeml j i .

»Ko sem stopi l vanjo« pripoveduje Lojze, »se je pričela tresti . Nenavadni zvo­k i , k i so pr iha ja l i iz no t r a ­njost i tega aparata, so se zdeli podobni t i s t im prave rakete. Pogledal sem skozi

l i no . P_a saj se dvigamo, m i je šinilo v možgane. N isem videl drugega, kot meglene p las t i , k i bežijo t ik ob oken­cu.«

N A P A D A J O N A S . . .

Kavbo j sko mesto. S kočijo smo se pel jal i skozenj. Vo z ­n ik je z energičnimi k r i k i poganjal konje,. D i v j i zapad, po ln nevarnost i , roparjev in ziatokopov. S lavna zgodovi­na Amer ike . Tedaj je počilo. Vozn ik je z zategl im k r i k o m konje pognal še bo l j . Ropar ­j i na kon j ih in z r u t a m : prek us; so stre l ja l i . P o tn ik i kočije so neme priče pr i zo ­ra i zpred dvesto let. Ropar ­j i ' kočije ne ujamejo. M o j ­ster režije je vedel, kaj de la, prav tako uslužbenci te, tipične dežele Amer ike iz­pred 200 let.

Potem ogled mesta, po k a ­terem se sprehajajo revolve-raši, t raper j i In z la tokop i . V gost i ln i se pretepajo kosma­t i možaki in plesalke v pisa­n ih m i n i a t u r n i h oblačilih plešejo »freneh can-can«. Tud i tu je b i la Amer i ka . G leda l i smo in se čudili, čudili f n o se. Le kaj zmo-reta tehnika in fantazi ja in denar. Dob i l sem vtis, da te­m u ni meja. P r a v i m vam eno. T r i dn i bi mora l pošte­no hod i t i , pa b i si cel kom­pleks, k i je približno tako vel ik kot prostor med k ran j ­s k i m Z l a t im pol jem in Po ­lico pr i Nak l em , lahko ogle­dal . Senzaci ja in pomp. Za ­bavišča na vsak ih 5 metrov. R i sar j i portretov, k i v 1 mi ­nut i napravi jo verno s l iko tistega, k i plača. N i t i dolar j i m n i potrebno plačati.«

Lojze je potegnil iz preda­la grmado s l ik . N i b i lo be­sed. Le čudil sem se. Le k a ­ko se je potem lahko čudil on?

T . P.

Po Prešernovih stopinjah v Kranju

Ti tov trg št 4 — bivša Mes tna hiša a l i Rotovž — po starem katas t ru Mesto št. 2, potem Spodn j i t r g št. 167, do nedavna Mes tn i t rg št. 1.

Za čuda ta pomembna hiša n i b i l a vedno v j a vn i občinski last i . Do 17. sto­letja so bi le nje posestnice razne gospo­ske meščanske družine, pozneje je hiša prehajala iz rok v roke. Kupovali i n pro­dajal i so jo o b r t n i k i , k o so zlezl i na ze­leno vejo. B i t i lastn ik te osrednje k ran j ­ske stavbe je b i l a pač tud i stvar časti! V l e t ih Prešernovega odvetn ikovanja v K r a n j u je b i l ime tn ik mestne hiše pek in gostilničar Janez K u m e r , za n j i m pa trgo­vec i n kavarnar K r i s t i j a n Geiger. Prav po njem je hiša dob i l a ime »pri Kristlju«, ki je zamr lo šele leta 1921.

Pomud imo se p r i tem zan imivem mo­žu, doseljenem iz K o l n a ob Ren i ! M l a d i K r i s t i j a n je prišel v K r a n j še p red za-t r t jem to l iko obetajoče marčne revoluci je v letu 1948. Njegov oče je bil izdelovalec obrednih plaščev, cerkvenih in cehovskih praporov ter bander. S i n K r i s t i j a n pa se je posveti l kava rn i št vu i n prevzel to ta­krat gotovo donosno obrt za Švicarjem. Puo, ki je ime l svoj l oka l prav v hiši, kjer je v I nads t rop ju b iva l i n uradova l naš Prešeren. K a v a r n i , pozneje tud i go­s t i ln i , se je r ek lo »Pri raci«. Tak je b i l tud i izvesek na hiši prav do leta 1904, ko se je kavarna Geiger presel i la na današ­nj i Maistrov t rg .

K r i s t i j a n Geiger je za zgodovino naše­ga mesta zaslužen zato, ker je otel pozab i zan imiv napis k i je b i l sicer vk lesan v kamen, a b i se izgubi l , če ne b i ta mož naprav i l točnega kaligrafičnega prer isa in prepisa. Geiger je namreč posta l po letu 1860 lastn ik Mestne hiše in pozneje pri prez idavi viteške dvorane naletel na ploščo z nap isom, k i je sestavljen sicer v nemščini, a b i po naše v nevezani be­

sedi slovel nekako takole : »V tej d vo ran i je nadvojvoda Ernes t gost i l svoje žlahtne pri jate l je i n zveste domačine; z r u j n i m do l en j sk im v inom je p i l zdravice v čast viteštva i n bo jn ih zmag.« In še to je b i lo vklesano, da »je b i l nadvo jvoda pr i jazno dobre volje . . . «

K a m e n i t a plošča s tem nap i som je b i l a ob prez idav i po nerodnost i nekega z idar ja razbi ta , zato je leta 1863 naprav i l Geiger že omenjeni prepis .

Zdaj , prav v teh dneh, v s tar i Mes tn i hiši to dvorano restavr ira jo . Vendar nas s i l i omemba Ernes ta Habsburškega, k i je pozneje * lob i l vzdevek »železni«, še na

S ta ra Mes tna hiša v K r a n j u s stražarnico na vogalu

JKaš roman Dvigni la je pogled h K r a m e r j u , tud i

on jo je pogledal, oči so se srečale, pogleda sta ugasni la , dvoje odločnih utru jenost i , k i sta m e r i l i druga drugo, o t rde l i i n se slednjič spoznal i , b i lo je srečanje dveh smr tn ih sovražnikov, sovražni­kov, k i sta se sporazumevala, oba ledena v peklensko vroči ka ju t i vražjega angela, o t rp la utrujenost zarote dveh smr tn ih sovražnikov.

Pat r i ck se je v r n i l s steklenico p iva in s ko­zarcem v r o k i , vzel iz žepa majhen odčepnik m odpr l steklenico, iz njenega gr la se je rahlo pokad i lo . F ranz i ska je opazovala pohlep v K r a -merjev ih očeh. Potočki zno ja so m u cur l j a l i prek čela, bo kasneje spet kihal, to gastrično kihanje? \

»It tastes so clean, it tastes so cool,« je reke l Pa t r i ck , »O'Mallev's beer f r om Liverpool.« Pre-m o l k n i l je in natočil kozarec. »Ta verz je mo j , K r a m e r , dv ign i l je prodajo očetovega piva.«

Ponud i l je K r a m e r j u kozarec. Toda K r a m e r še n i p i l . Pogledal je Pa t r i cka in vprašal: »Saj vendar nisem majhen mor i lec , O 'Mal lev , kajne?« Govo r i l je skoraj šepetaje.

»Ne,« je rekel Pa t r i ck , »vi ste hudič.« F ranz i ska je prestrašena strmela v h ladno

meglico, k i je prepredla kozarec, ko ga je K r a -

A. A.

mer dv igni l in p i l . Potem jo je pr i tegn i la čudna Pa t r i ckova k re tn ja ; v ide la je, kako je segel v desni žep i n vzel iz njega, b i l je z lat i gumb, položil ga je na mizo , zdaj je ležal na m i z i kako r cko , kot hudobno zlato oko , medtem ko je sto l , k jer ie sedel K r a m e r , padel , bela pap i r ­

nata k r i n k a je zdrsela, dokler n i b i l a t ik nad m i z n i m robom, majhne rdečkaste oči so razprte zrasle s trpečim pogledom prek t ikov inaste plo­šče, ve l ika us ta sredi k r inke p a so se odpr l a , poskušala i zb l juvat i , venec pene se je razgrn i l k rog razpr t ih ustnic , potem je be la k r i n k a izgi­n i l a , kozarec pa se je počasi zako ta l i l po t leh kajute.

F ranz i ska je vstala, ne naglo, skora j previdno,-o d m a k n i l a se je od mize, pogledala K r a m e r j a , k i je ležal na t leh, na trebuhu, z obrazom na po­du , leva noga se je še zgani la, dv ign i l j o je, ukr i v l j eno v ko lenu, potem spet omahn i la , topo uda r i l a ob pod poleg prevrnjenega stola in odre-venela.

»Giovanna m i ga sprva n i hote la vrniti,« je zaslišala Pa t r i cka . Pogledala ga je; pobra l je z lat i gumb in ga spet sprav i l v žep. M i r n o je sedel na sto lu .

»Strihnin,« je po jasni l , še t r en i l n i z ob ra ­zom. »Z d rug im i besedami: doza podganjega s t rupa . Povsod ga l ahko kupi te . Pripravil sem tud i steklenico u h i s k v j a . Toda sam s seboj sem stav i l , da bom oprav i l s p i vom. Prevečkrat sem vide l K ramer j a , ko je zahteval pivo.« Govo r i l je, ko da stvarno demonstr i ra pred ozadjem h l ad ­nega zmagoslavja; z obrazom n i t ren i l , le po glasu je b i lo opaz i t i , da je užival v lastnem h l adu .

»Je mrtev?« je vprašala F ranz i ska . »Resnično mrtev?«

»Stoodstotno,« je odgovor i l Pa t r i ck . »Naj po­čiva v m i r u . Oz i r oma plava. Brž ko izploveva n a Jadran , m u b o m dal v plašč nekaj lep ih uteži in ga p r e k u c n i l s krova . N i k d a r ga ne bodo našli i n nihče ne bo čivkal za njim.«

U m o l k n i l je in vsta l . Kramer j evo telo je b i lo napot i , da n i mogel s top i t i t ik prednjo . »No« , je vprašal z o d k r i t i m zmagoslavjem, »mar n i b i l u m o r brezhiben? Sem izgubi l stavo? N i s em hotel s tor i t i ,kaj podobnega'? Sem slabič?« P r i zad­n j i h besedah se je F ranz i sk i zdelo, da je govor i l sovražno.

Vze la je torb ico s k l op i , k jer je sedela.

»Ko b i le vedela,« je rek la , »čemu ste me potreboval i? še vedno ne vem. Tega s i ne z n a m pojasniti.«

»Pričo sem potreboval,« je odgovor i l . »Saj sem vam vendar povedal.«

»To n i vsa resnica,« je rek la F ranz i ska . »Ni,« je reke l Pat r i ck . »To n i vsa resnica. Ko

sem vas videl , vam sledi l i n slišal pogovor z vratar jem v Pavoneju, sem ime l v iz i jo . Kasne je sem zvedel, da ste N e m k a , in po tem ste m i sami povedal i , v kakšnem položaju ste. Spozna l sem vas in nenadoma vedel, da m i boste v i pr ipe l ja l i K r a m e r j a , pr ipe l ja l i semkaj v mo jo kajuto. Čudovita ženska ste, F ranz i ska , tako resna in dosledna, vedel sem, d a vam bo, uspelo to ka r meni n i n ikda r : da vas bo K r a m e r j ema l resno. Zanj sem b i l le nadležna žuželka, k i je skoraj ni pogledal , ko pa je zagledal vas, je takoj vedel, da postaja s tvar resna. In vedel sem, da vas bo zasledoval , s led i l do konca sveta a l i v mojo kajuto . Tako sem računal. B i l i ste mo j a vaba, F ranz i ska , p rvovrs tna vaba.«

Drhteča se je ok len i l a torbice. »Torej sem kriva?« je vprašala. Pogledala je K r a m e r j a , pre-grnjenega z oh l apn im plaščem nedoločljive bar­ve; v ide la je le bele lase na t i l n i k u .

•• - * - ' .....

n fi f r n u n s i in«f| f n f in f i Ii f u r l r ir u nt^5 r l| a f f I i f ftpii

{ ( inHl iuH.BFHtr f l i fn nf i i f s E a n i f i t o E l T r r n i i n l i

*n t r r fe r a in n N a p i s n a k a m n i t i plošči iz stare viteške dvorane

Euf h\

dvoje dogodkov, k i j u je prav splet ne­navadnih naključij povezal s K r a n j e m i n časom Ernes t Železni je b i l zadnj i av­s t r i j sk i vladajoči knez, k i se je leta 1414 dal ustoličit; na Gosposvetskem po l ju po t rad ic iona lnem slovenskem r i tua lu . Prav letos bo od tega časa m in i l o 550 let! T a zgodov insk i dogodek je sicer splošno znan a dogodk i pred nekaj dnevi na Koro ­škem so n a m zagrenili- spomin na zadnj i odsvit stare slovenske državnosti.

D r u g podatek o Ernes tu Železnem pa je gotovo manj znan M a t i tega avstr i j ­skega v l ada r i a še danes spi v s lovenski zeml j i . . .

M i l a n s k a kneg in ja V i r i d a V i s con t i , ob-čudovalka Pe t iarce , se je dinastičnim sp le tkam na l jubo poročila s 15-letnim Habsburgovcem Leopo ldom I I I . M e d snubci k i so šli v M i l a n z m l a d i m av­s t r i j s k i m ženinom, so b i l i tud i ce l j sk i grof i n vitez Ost rovrhar , vitez Ravbar i n vitez Lambergar . V i r i d a ie imela z Leo­po ldom več sinov; eden od n j i h je b i l Ernes t . Po Leopo ldov i s m r t i se je vdova V i r i d a odpovedala svetu in se leta 1388 nastani la n a Pr i s tav i , u ro hqda o d Stične n a Do len jskem. T u je tud i u m r l a ; poko­pa l i so j o v stiškem samostanu. N a nje­nem nag robn iku je še danes v iden m i l an ­s k i g rb : kača, k i požira otroke . . .

P a se v r n i m o spet v K r a n j i n k Pre­šernu! Mestne hiše ne b i omenja l i , če ne b i b i l a nekoč na njenem vogalu stražnica Narodne straže (Nacionalne garde). T a je b i l a ustanov l jena v revo luc i j skem letu 1848 i n b r a n i l a meščanske interese do 1. 1852, ko j o je nadomest i lo redno orožništvo. Štela je z godbo v red b l i zu 300 mož, k i so se de l i l i na dve četi. G l a v n i koman­dant je b i l s i t a r sk i podjetnik K o n r a d L o k a r , pove l jn ika čet pa sta b i l a Jakob Ja len i n Ivan M a v r i l Mav r ; k i r u r g Tomaž P i re je b i l n jen vojaški zdravn ik , France Prešeren p a naj b i b i l (po med lem spo­ročilu) n jen avdi tor , to je vojaški sodnik.

Ob Prešernovi smr t i se je k r an j ska N a r o d n a garda posebno izkazala . N j en g lavni pove l jn ik K o n r a d L o k a r je takoj po brzem s lu sporočil v L jub l jano žalost­no vest. Po tem pa so gardist i ves čas bdel i ob mrtvaškm odru in tud i častno pospremi l i pesn ika na zadnj i po t i .

Sp l oh je b i l ustro j kran jske Narodne garde, ustanovl jene sicer po tu j ih vzor ih , s i la zan imiv . Saj je b i l a to p rva do­mača polvojaška formac i ja v K r a n j u , k i je ime la svoje un i fo rme in oborožitev. Oblečeni so b i l i naši gard is t i v modre suknjiče in rdeče obšite s ivkasto ol ivne hlače. N a glavi so nos i l i k lobuke , k i so ime l i spredaj zataknjen- pokonc i stoječ žimnat čop.

Oborožitev pa j e b i l a spočetka bolj k l av rna ; i m e l i so le lovske puške, k i so j i h čuvaji ba rona Zo isa odvzel i l o v s k i m

tatom, šele dost i pozneje, po uspe l i b i t k i p r i Custozz i v severni I ta l i j i , je general Radeck i poslal k ran j sk i gardi 200 vojaških pušk na kres i lo . . .

Sicer pa so naši v r l i gard is t i parad i ­ra l i po mestu, po ma l em se vad i l i v stre l janju, še več pa p i l i . P r i r ed i l i so razne nastope, razvit je zastav, veselice i n zabave. Nekoč so p r i k o r a k a l i v K r a n j tud i l jub l j ansk i gard is t i , k i j i h je vod i l sam dr . Janez Bleivveis. Ob tej priložnosti sta se l jub l janska i n kran j ska garda bučno pobra t i l i .

Preden pa se je Na rodna garda 1. 1852 razšla, so rešili zastavo; iz mečev pa so kovači skova l i kuh in j ske nože za k r a n j ­ske gospodinje. Le puške i n mun i c i j o so gardist i odda l i v l jub l j anska vojaška skladišča.

Stražnica Narodne garde n a m postane l juba takoj , ko zvemo, da sta prav v njej gardista V i k t o r p l . Vest in gradbeni i n ­ženir F ranc Potočnik nekega večera ob koncu marca 1848 občuteno zapela Pre­šernovo podokn ico »Luna sije«, za kate­ro je oskrbe la melodi jo M a r i j a p l . Vest , V i k t o r jeva sestra. Pesem je gani la vse pr isotne i n posebno pesn ika samega, k i je b i l navzoč, do solz. Znova je v n j e m zbud i l a grenke spomine na neuslišano mladostno l jubezen do Jul i je . Sporočilo še prav i , da je čustveno pretreseni pesn ik ihteč zbežal v noč . . .

Mes tna hiša j v le tu 1873 pršla iz Gei-gerjevih r ok v lastništvo Ogr inov ih . O d teh jo je leta 1921 odkup i l a občina in b i l a nje las tn ik vse do leta 1962, ko se je v hišo vsel i l Goren jsk i muzej .

ČRTOMIR ZOREČ Nadaljevanje prihodnjič

Krisiijan Geiger

B 1

eže la s p o m i n o v

Izlet po Slovaški

V nekaj dneh so n a m ho­teli pokaza t i prav vse, k a r imajo lepega.

Uspe lo j i m je, da smo v ide l i res to l iko , da ne bomo n i ­k o l i pozab i l i .

N a pot smo mora l i že zgo­daj z jutra j . Av tobus nas je že čakal in v n j em pr i je tno presenečenje — na zadnj ih sedežih so b i l i slovaški fant­je i n dekleta, k i so veselo prepevaji . Šli so z nam i , da nam je b i l a pot krajša. Ne­kaj časa smo poslušali, toda k m a l u n i b i l o na p r v ih sede­žih n ikoga r več. Pridružili

Kulturno središče

T ota He lpa , to je pekne mesto« — to je pesem, k i smo" se j o naučili

najprej i n se je veselo raz­legala po avtobusu, ko so se v dal jav i pokaza l i ob r i s i me­sta. N e k o l i k o na vzpet in i se razpros t i ra staro mesto N i -tra.. G radov i : Uhrovec , To-pol'čanv, Oponice in Jelenec i n dragoceni spomen ik i ro ­manske arhi tekture spomin ja ­jo na skora j predzgodovinske čase N i t r e . Najznamenitejši je grad N i t r a , k i je dob i l da ­našnjo ob l iko skoz i dolga stoletja.

se v T rnav i , kjer imajo le­po urejeno s lovansko knjiž­n ico . N a spre j emu dob imo šopke, v s i so nas veseli , toda človek b i potrebova l še ene noge i n glavo, da b i lahko prenesel t o l i ko novega i n za­n imivega . Nihče pa tega ne zmore, zato smo posta l i le še površni opazovalc i vsega. Še sv. J u r , i n po t em ponov­no Bra t i s l ava , odkoder bomo z v l a k o m nadal jeva l i pot do B r n a . še prisrčno slovo od S lovakov i n želje, da b i se še kdaj v ide l i p r i nas in v lak nas odpelje n o v i m srečanjem naspro t i .

Težave kadilcev

N a Češkem je v v l ak ih , av tobus ih i n t ramva j ih kajenje prepovedano.

Tega prej n i smo še vedeli , zato smo se vsedl i v vagcn za nekadi lce . Toda h i t r o so mora l i po i ska t i d rug prostor , ke r so se po tn ik i zelo začudi­l i , ko so nekateri" naši kolegi pričeli kad i t i . Po jasn i l i so nam in stvar je b i l a urejena. Prav naše cigarete so povzro­čile, da so se p o t n i k i pričeli zan imat i za nas. K a d i l c i so se zelo r ad i poslužili naših

:cigaret, ker so njihove na j ­boljše bi le za naše kadi lce neužitne. Pogovor pa je ste­kel o vsem, k a r se dogaja p r i nas in p r i n j ih .

Eden izmed številnih gradov v Nitri

Trnava, majhno mestece z univerzo in lepo knjižnico

Ljudje veliko berejo

S koraj vsak po tn ik je imel v r okah knj igo i n b r a l . M a l o sem pogle­

dala po naslov ih in ugotov i ­la , da so predvsem domača dela. Sopotn ik nasprot i me ­ne je opaz i l mojo radoved­nost in pokaza l m i je knj igo. B r a l je češki prevod »Deklica Rosemarie«. De lo je p ravka r izšlo i n je ena i zmed r edk ih tu j ih del v češčini. Vpraša­la sem ga, če so m o r d a v ide­l i f i im . Zan ika l je, ker p r i n j ih f i lmov z Zahoda ne uvažajo. Vede l pa je, da i m a ­mo p r i nas vsega tega več kot dovolj i n m i je zav ida l . Zelo rad b i b ra l tujo l i t e ra -

smo se j i m i n najprej samo b runda l i , k m a l u p a smo pe­l i že vs i . M i smo pel i n j iho­ve, on i p a so pe l i naše.

Zuna j pa se je razpros t i ra ­l a r avn ina k i še enkrat rav­n i n a . K a m o r si pogledal , po­vsod po l ja i n t r a vn ik i . Pogre­šali smo l j ud i , k i b i kaj de­la l i . Zdelo se t i je, kot da je vse i zumr l o . Res so po l j a mnogo manj obde lana kot p r i nas . Ne vem s icer zaka j , toda tud i p r i n j i h l judje be­žijo v mesta, v tovarne. Z a n a m i so ostajale majhne va ­si , z l ep imi z i dan im i pritlič­n i m hišicami. N a p o l j u je v lada l m i r , le t u i n t a m si l ahko v ide l kakšen t rak tor , k i je b i l s red i v e l i k i h povr­šin tako majhen, da s i ga le težko opaz i l .

N i t r a je pomembno k u l t u r no središče, k jer so se zbi ra l i v i dn i preds tavn ik i k u l ­turnega življenja vse S lova­ške. V dneh, ko smo j o o b i ­ska l i , je b i l a v mes tu ena največjih razstav o nas tanku in razvoju češke i n slovaške kul ture . Premalo smo ime l i časa, da b i se l ahko pod rob ­no seznani l i s ku l tu rno ustvar ja lnost jo teh pok ra j i n .

M o r a l i smo napre j , še po­gled na novo N i t r o , k jer se dvigajo nebotičniki in g rad i ­j o tovarne, opozarja, da v N i t r i n iso samo spomen ik i pretek lost i , ampak da se gradi jo tud i spomen ik i se­danjost i .

Čas nas preganja. Pot nas vod i zopet p r eko ravn in . Utrujeni - smo. U s t a v i m o se Pogled na Brno, drugo največje mesto Češke

turo , tako pa o l i t e ra rn ih do­sežkih tu j ih umetn ikov izve le iz l i t e ra rn ih časopisov.

Morje in planine

Tako nekako je poterc stekel na j in pogovor Pe l ja l sem se z letalom

preko Jugoslavi je . L epa j e saj imate mor je i n p l an ine L a h k o ste ponosni n a lepote Dolgo s i že želim, da b i pri­šel k vam, toda do vas je da-' leč. Potovat i m o r a m o namreč preko Romuni j e , ke r čez Du­naj ne smemo. Težave pa imamo tud i z menjavo de­narja, ker ga l ahko menjam« zelo ma lo . P r i vas p a so ce­ne že precej v isoke. Zaenkrat še raje h o d i m o v R u s i j o in Bo lgar i jo , toda upamo , da bomo tud i k v a m lahko k m a l u prišli.

Zan ima l se je še za naš« gospodarstvo, s is tem šola nja i p d . Tako n a m je čas m i ­neval zelo h i t r o , ke r sme mora l i za vsak stavek pora­b i t i ma lo več časa, ka j t i če­prav s lovanska j ez ika , si vendar n is ta t o l i ko podobna da b i se l ahko h i t r o spo ra zumel i . Včasih je prišlo t u d do kakšnega nesporazuma k i je povzročil le malo sme­ha. Skora j preh i t ro smo pr i ­šli v B r n o . B i l o je^že tem­no, toda vesel spre jem na postaj i , n a m je pregnal spa­nec i n utrujenost .

• (Nadal jevanje prihodnjič)

TATJANA V O Z E L

J U T R I

A r e n i Jutri, v nedeljo 26. julija, se bo slovesno začel

XI . festival jugoslovanskega igranega filma v Pu-lju. V šestih dneh se bo v v konkurenčnem progra­mu, zvrstilo 12 filmov, medtem ko bodo nadalj­njih 6 filmov pokarali izven konkurence. To »ne­uspelo« šestorico tvorijo Bulajičevo »Skopje 43« — ker po (vsaj spornem) mnenju selekcijske ko­misije (ki se letos ujema z žirijo za podelitev nagrad) spada na beograjski festival kratkega in dokumentarnega filma — pa Babičeva zdravniška drama na temo stari : mladi »V spopadu«, Sta-menkovićev »Pod istim nebom« (NOB), Kosov­ce v (prav tako' vojni) film »Dobro srečo!«, Gale-tov mladinski in barvni film »Srečno Kekec!« ter dokumentarec »Deževje moje dežele«.

Zamud i l a sta fest iva lsk i v lak Bra j i ko Baue r z ' »Niko-let ino Bursačem« in Igor Pre tnar z »Glorijo«. P ros to ­vol jno pa n i s top i l nanj F r a n c i Križaj (oz. bol je »Vi-ba-film«) z »*Zaroto« samo za ­radi slabe kval i tete — a l i m o r d a tud i zator-ker je ime l p r i n jem »nekaj« oprav i t i t u ­d i »neki« (brez)perspek-tivec? In seveda se v Pu l j u ne bo pojav i lo tud i »Mesto«" Babca, Rakon j ca i n Pav lov i -ća (čigar usodo sedaj del i tud i nekdaj p r i znan i ekspe­r iment »Kaplja,-vode, bojev­niki« ) . B re z vseh- »informa­

tivnih« i n nedospe l ih f i lmov tcrej šteje naša f i lmska p r o ­dukc i j a med X . i n X I . festi­va lom v P u l j u vsega 12 f i l ­mov, k i po mnen ju žirije do ­segajo »festivalsko povpreč­je« .

Otvoritev — za tolažbo

Za tolažbo, k e r se n i u v r ­s t i l v konkurenco , je Bu la j i -čevem »Skopju 63« p r ipad la čast, da svečano otvor i letoš­n j i fest ival . Za n j i m pa bodo v nedeljo zvečer predvaja l i še f i lmsko anketo o zakonsk i

»TIŠINA« — Med filmtr ki jih štejejo v Sovjetski zvezi za najuspešnejše v zadnjem času, zavzema eno prvih mest »TIŠINA« režiserja VLADIMIRJA BA­SOVA (videli jo bomo kmalu tudi pri nas). Delo je po tematiki neko­liko sorodno čehrajevemu »Čistemu nebu«. Obravnava namreč obdobje sta­linizma in konec kulta osebnosti. Mlad borec (VIT ALI J KONJAJEV) se vrne z vojne in še poln revolucionarnosti in zaupanja v ideale javno napade vojnega heroja — za katerega neslavna dejanja je on edina preživela priča. Protiudarec dobi kasneje, ko njegovega očeta, starega komunista, aretirajo kot sovražnika ljudstva, njega pa izključijo iz partije. Zapusti inštitut, na katerem študira sku­paj s svojo mlajšo sestro (NATALJA VELIČKO) in odide na naftna polja polja v Srednjo Azijo. Njegova borba proti krivici je borba na življenje in smrt, ki jo bojuje v tišini. Težka leta do konca stalinističnega obdobja mu pomaga pre­broditi tudi dekle (LARISA LUŽINA). — Na sliki Vitalij Konjajev in Natalja Ve-ličko.

Med filmi, ki so ostali izven konkurence, je na letoš-! njem puljskem festivalu tudi Babičeva sodobna zdrav-' nlška drama- »V spopadu« z Ano Karič v glavni ženski i vlogi

zvestobi »Stvari, kakršne so« (al i »Pravo stanje stvari«) Dragana Slijepčeviča (Danes v novem mestu) .

V ponedeljek bo fest ivalska p u b l i k a po »Človeku i z h r a ­stovega gozda« Miče Popov i -ča l ahko v ide la komed i j o o švedskem dek le tu na počitni­cah med d a l m a t i n s k i m i fan­t i — »Razgibano poletje« Obrada Gluščevića poleg tega pa še k r a t k i dokumentarec »Moravski" triptihon«.

V torek bosta na sporedu moral no-psihološki omnibus »Vrtinec« (ki je imel prej bolj zgovoren naslov »Vojna v ljudeh«) mladih režiserjev H a j r u d i n a Krvavca in Gojka

t Šipovca, i n moderna d rama Nikole Tanhoferja (H 8...)

»Svitanje«, p a še k r a t k a f i l ­ma »Med oblaki« i n »Po t r a ­gičnem jutru«.

V sredio sta na vrs t i »Izda­jalec« K o k a n a Rakon j ca (so­ustvar ja lca »Mesta«) v pro i z ­vodnj i »Kino-kluba Beograd« (!) i n »Službeni položaj« F a -di la Hadžiča, k i naj b i b i l n a ­daljevanje » Iz oči v oči« — za nameček pa »Pozneje šele sem začel rasti«.

Četrtkova p u b l i k a bo v ide­la dve komed i j i : Nusičevega oz. zdaj Jankovičevega »Na­rodnega poslanca« i n »svetov­ljansko« komed i jo »Pot o k o l i sveta« režiserke Soje Jovano-vič i n Miodraga Petroviča-Čkalje. Mimogrede bodo še »Na kav i v Maglaju« in p r i »Dekletih brez fantov«.

V petek s i bodo v Pu l j u z dveh s t ran i ogledal i vojno — z ma lo bol j vesele, katero bo pokaza l France Štiglic v f i l ­m u »Ne joči, Peter«, i n z ma­lo bo l j resne, v k o p r o d u k c i j -sk em »Moškem izletu« reži­serja VVolfganga Staudte ja i n producentu »Avale«. Po leg tega pa bodo zavrte l i še do ­kumentarca »Ljudje na k o ­lesih« i n »Brez naslova«.

P red svečano podel i tv i jo bo v soboto 1. avgusta občinstvo v areni v ide lo še letošnji M i -trovičev pr ispevek k našemu akc i j skemu fi lmu »Marš n a Drino« in (izven k o n k u r e n ­ce) »Deževje moje dežele«.

\ J Č — čez štirinajst d n i !

DUš4N OGRIZEK

Nedeljsko popoldne: utrujeni ljudje v pločevin astih škatlah na vročeni asfaltu mislijo na rekreacijo

Prav nič lepo popoldne Julij, nedeljsko popoldne, sonce pripeka, ži­

vo srebro v toplomeru se dviga nad 30 sto­pinj C.

Rekreacijsko .popoldne. V mestih, v zatohlih ulicah ni pravega življenja. Ljudje so šli ven, da se od poč; jejo,. da se fizično in psihično pri­pravijo na 42 ali 48 ali še več urni delovni teden. Odpeljali so se na kopališča na Bled ali k Šob-cu, bolj pogumni, v Bohinj, z žičnico so^se po­vzpeli na Krvavec ali na Vogel, iz fičkov opazu­jejo skalne Julijce in zoreče žito in si zraven z robcem brišejo pot s čela (ta vročina!). Drugi si p r i Joževcu v Begunjah ali v Dragi v gostja šču privoščijo malo pivo ali super kokto — ne smejo drugega, če so šoferji.

Tako, vsak po svoje preživlja nedeljo, vsak po svoje se od počiva, res, vsak po svoje. Neka­teri gredo,celo kam v hribe, nekam, kjer ni asfalta in fičkov in morda celo ne tranzistorja. A m p a k to že ni več moderna rekreacija, ker je treba i t i peš, k jer sicer nekaj vidiš, gorske rože na primer ali celo gamse, ampak to je pre­ma lo zan imivo m premalo vsakdanje ki dolgčas. Predvsem dolgčas, ker ne vidiš modernih avto­mobilov z odprtimi strehami in z lepimi ino­zemsk imi turistkami v njih; ne" vidiš najnovej­ših modelov kopalnih oblek (ženskih seveda);

n i t i na fičkih se t i ne more past i oko : kakšne barve je kakšen, k o l i k o prevoženih k i l ometrov ima , kako je prašen (groza!), s kakšnimi barva­m i t rakov je prelepl jen .. . Zato, kaj b i hod i l i v * h r i b e , , k o pa i m a Goren j ska tako čudovito lepe ceste, k jer je v teh dneh to l iko zan imi ­vost i ! • T r e b a je v idet i te ceste. Po asfal tu, k i se lepi

na "gume, l judje počivajo. Rekreac i ja (v Sloven­skem, pravop isu 1962 piše, da je to razvedr i lo , odd ih , odmor ) je življenjsko potrebna, nujna, kor i s tna , pa seveda — moderna . Posebno »nobl« rekreac i ja , taka na koles ih, na asfa l tu, v fičkih: spredaj fičko (k i s počasno vožnjo ov i ra pro­met; saj nemogoče vozi ! ) , v vzvratnem ogledalu spet fičko ( k i k a r naprej tišči nekam v levo, prehitet i hoče; hudiča, ne bo me! ) , nasprot i ko lona fičkov ( in vmes kakšen avto) ; p l i n , tret­j a , levi ovinek, zavora i n sk l opka , spet p l i n , četrta, škripanje gum, sreča, dobro sem zvozi l , ampak ve l iko n i man jka lo , cigareta, daj no, prižgi m i cigareto, saj vidiš, da ne morem, ker voz im, j o j , ta nasprot i b i pa lahko bolj pamet­no voz i l , ampak ta spredaj , ta je pa komaj nared i l izpit , če ga sploh je, prav na živce m i gre, saj ne moreš vozit i za n j i m , ne gre, spet eden nasprot i , aha, zdaj , levi smern i kazalec, tret ja, p l i n , tako, komaj je šlo, klešče, seveda,

ma lo sem nervozen, ko pa jc treba tako paziti i n ko so t i pešci tako neprev idni , pa t«- vročina, srajca m i se lepi n a «hrbet, okno odprem, pre­p ih , ah , ka r bo naj , če se p reh lad im, grem j u t r i v bolniško, kaj pa je t am, pogle jmo, tu ob cesti bom park i r a l , samo to l iko , da pogle­dam, kaj , nesreča, avto in motor is t , saj, t i ne­prev idni motor i s t i , mrtev, k r i , miličniki, j a , j a , takoj grem naprej , seveda, p l i n , kako , da ne gre, šc enkrat vžgem, spet p l i n , ah , čisto sem pozabi l , ročna zavora, pozab i l sem j o popust i t i , miličnik že p i ska i n maha, no, zdaj bo p a šlo, te preklete nesreče, čisto s t i r a te spravi jo , i n ta pred menoj , spet vozi tako počasi, on i t a m pa je še daleč, dajmo, levi smern i kazalec, oh , ka j , saj bo šlo, ampak zdajle pa m o r a m na pivo, tako sem ut ru jen pa tako m i j e vroče, saj p r a v i m , t i neprev idn i vozn ik i , kot d a so sami n a cestah . . .

T r eba je v idet i te ceste" v nede l j sk ih popo l ­dnev ih. L judje , k i se gredo rekreaci jo , so živč­n i , prepoteni , nervozni , prek l in ja jo , .občudujejo lepe ceste in lepe inozemske avtomobi le in sem pa t ja pogledajo ma lo s ceste, p r i letališču v Lescah na p r ime r letala a l i p r i M a r t u l j k u Špi-kovo skupino , sicer p a le, če je kje kakšna go­s t i lna , k jer ima jo mr z l o p ivo in dobro v ino , rec imo prav i cviček. Tako si nab i ra jo moči za delo: zaprt i v vroči pločevini v ko l on i t a k i h i n podobnih pločevin n a razbel jenem as fa l tu .

Avto pomen standard.»Višji s tandard , pa viš-

Rešiini avtomobil ni potreben; treba jc samo ugotoviti, kdo J« mrlič pod vejami, s katerimi ga J> aduta pokril pred radove 1a»sil pogledi

Kdo je kriv? Nepreviden motorist, za katerega pa to nI več važno! Pa vendar je treba zapisati izjave vseh, ki so videli nesrečo

j o ob l iko rekreaci je, p a zelo p r ime rno sredstvo za h i t r o smr t . Ne lepo smrt , pač pa resnično, žalostno, kot je vsaka smrt žalostna. S m r t sre­d i sončnega nedeljskega popoldneva, na cest i med zorečim žitom, n a umazanem cestišču. T a smr t n i m a kose za s imbo l , ampak vo lan i n ben­c in , neprevidnost v ob l i k : prehitevanja, neza-senčenih luči, vrčkov p iva in kozarčkov cvička. S m r t na štirih aH na dveh koles ih se v nede l j ­s k i h popo ldnev ih v t ihotap l ja v kolone voz i l n a naših cestah in kar uspešno kos i , čeprav n i m a kose. P r i pogrebih so zraven miličniki i n »firb-ci«; m i s l i m , d a za te druge smrt na cesti ne pomeni rekreaci jo , vem pa, da j i h kaj p r i d a ne gane.

Nede l j sko rekreac i jsko popoldne; med l jud­m i , k i drv i j o po cestah, vozi tud i nev idn i voz­n ik ; voz i neprevidno, ponoči brez luči, pogosto se ustav l ja "v gost i lnah; njegovo voz i lo zmore ve l iko h i t rost , ima pa slabe zavore, voznik pa slabe reflekse. Njegovo pot opisuje jo p rome tn i miličniki m črne k r on ike naših časopisev. S l ike s teh voženj so hudo resnične in že ka r preveč vsakdanje, naše oči se preh i t ro navajajo nanje.

Prav nič lepo ni t ako nedel jsko popoldne, pa čeprav imamo fička in čeprav sije sonce i n žito zor i . . .

Tekst in s l ike : A . TRILER

R A D I J S K I S P O R E D VELJA OD 25. DO 31. JULIJA 1964 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. i n 24. u r i ter r ad i j sk i dnevnik ob 19.30. Ob nedel jah pa ob 6.05 , 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. i h 24. u r i ter r ad i j sk i dnevnik ob 1930.

S O B O T A — 25. j u l i j a

7.15 J u t r a n j a glasbena sre­čanja — 8.05 Solistična glas­ba — 825 Iz koncertov i n s imfoni j — 9.00 Počitniško popotovanje . o d s t ran i do s t ran i — 9.15 Otrokov svet — 9.35 Zabavna glasba s Sov­jetske zveze — 10.15 Jugos lo­vansk i pevci popevk — 10.35 Pesmi i n p les i iz Španije — 11.10 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 K m e t i j s k i na ­sveti — 12.25 Lahek opoldan­s k i spored — 13.30 Pr iporo ­čajo v a m — 14.05 Zdaj pa k a r po domaqe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po­zdravl ja jo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje zbo r Glasbene matice iz L jub l jane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v k ino — 17.35 — Uvodn i t ak t i — J8.00 A k ­tua lnos t i doma in v svetu — 18.10 Dva p r i z o ra iz opere Da l i bo r — 18.45 Novo v zna­nost i — 19.05 Glasbene raz­glednice — 20.00 Serenada in nok turno — 20.30 Sobotn i večeri v naših kra j ih — 21.15 Plesni z v o k i — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni ako rd i

NEDELJA — 26. julija

7.15 Domači in narodn i zvo­k i — 8.00 Vese l i tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestita­jo in pozdravl ja jo — L — 10.00 Še pomni te tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Zabavna glasba — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 11.15 L a h k a glasba — 11.40 Nedel jska reportaža — 12.05 Naši poslušalci če­stitajo in pozdravl ja jo — I I . — 13.30 Za-našo vas — 14.00 Koncer t p r i vas doma — 14.15 O d uverture do scherza — 15.05 Danes popoldne — 16.00 H u m o r e s k a tega tedna — 19.05 Glasbene razgledni-:e — 20. Pepelka — rad i j sk i Drizor baleta — 20.50 šport-l a poročila — 21.00 Melod i je v izložbenem o k n u — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni komorn i koncert

P O N E D E L J E K — 27. julija

7.15 Ju t ran j a glasbena sre-eanja — 8.05 Nekaj domačih in narond ih — 8.30 Tako po-jo in igrajo v Sof i j i — 9.00 Za mlade radovedneže — J.15 M l a d i pevci — m l a d i m poslušalcem — 9.30 E n a Schubertov ih s imfoni j — 10.15 Iz romantične k lav i rske glas­be — 10.35 Naš podl istek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 11.15 Pozor, n i ­maš prednost i — 12.05 »Za­bavna glasba — 12.15 K m e ­t i j sk i nasveti — 1225 Doma­či pele-mele — 13.30 P r i po ­ročajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za

vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Ak tua lnos t i doma : n v svetu — 18.10 Zvočni raz­gledi — 18.45 N a mednarod ­n i h križpotjih — 19.05 Glas­bene razglednice — 20.00 Melod i je s lovenskih sklada­teljev zabavne glasbe — 20.55 Konce r t zbora Slovenske f i l ­harmoni j e — 22.10 S popev­k a m i po svetu — 22.50' Lite­r a r n i nok tu rno — 23.05 Po svetu jazza

T O R E K — 28. julija

7.15 L a h k a koncer tna glas­ba =̂«33:05 Jugos lovanski pev­c i popevk — 8.35 Nov i po­snetk i ženskega vokalnega kvarte ta — 9.00 Počitniško popotovanje od s t ran i do s t ran i — 9.15 D o b r i tovariši — 9.30 Četrt ure z ansamblom VVeekend — 9.45 črnogorske narodne pesmi — 10.15 Z ope rn im i pevci po sVetu — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 11.15 Pozor, n i ­maš prednost i — 12.15 Kme­t i j sk i nasveti — 12.25 M a l i koncert lahke glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Hunga r i a — simfonična pe­snitev — 1420 Jože Černe poje slovenske pesmi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravl ja jo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na -i v iden j e — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni spre­hod i z zabavn im: o rkes t r i — 18.00 Aktua lnos t i doma in v svetu — 18.10 Koncer t po že­l jah poslsušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dva duna jska k l a s i ka — Fantaz i ja , pesem in ba lada 20.20 Rad i j ska igra — 21.07

— 22.10 Plesna glasbr — 23.05 Nočni koncert z del i jugo­s lovansk ih skladatel jev

S R E D A — 29. julija

7.15 Na rodn i in domači z vok i — 825 K r a l j e v i glas­ben ik i — 9.00 Svet skoz i sončna očala — 920 — Zvoč­n i moza ik — 10.15 Solistična ins t rumenta lna zabavna glas­ba — 10.30 Človek in zdrav­je — 10.40 Dva stavka iz Sonate — 11.00 Turistični napo tk i za tuje tur iste — 11.15 Pozor, nimaš prednost i — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 K m e t i j s k i nasveti — 12.25 Opo ldansk i pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasben i avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje K o m o r n i zbor R T V L jub l j ana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni spre­hod i z našimi sol ist i — 18.00 Ak tua lnos t i doma i n v svetu — 18.10 Iz fonotcke rad ia K o p e r — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene raz­glednice — 20.00 S lovensk i o rkes t r i , ansambl i in pevci popevk — 21.00 Rigoletto — opera — 22.50 L i t e r a rn i nok­turno

ČETRTEK — 30. julija

8.05 Slovenske narodne pesmi — 825 Češkoslovaška zabavna glasba — 9.00 Počit­niško popotovanje od s t r a ­n i do s t ran i — 9.15 Vesele počitnice — 9.30 F u r i a m t , m a z u r k a i n bolero — 10.15 Z domačih opern ih odrov — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 11.15 Pozor , nimaš prednost i — 12.05 Za­bavna glasba — 12.15 K m e ­t i j sk i nasveti — 12.25 Z ju ­gos lovansk imi pevci zabavne glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Slovenske na­rodne poje voka ln i kvartet — 14.20 L i s t i iz a lbuma z zabavn imi me lod i j ami — 14.35 Naš: poslušalci čestita­jo in pozdravl ja jo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Va'čr k i :n pojke — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni spre­hodi po glasbenih galer i jah — 18.00 Aktua lnos t i d o m a in v svetu — 18.10 Turistič­na oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 L i t e ra rn i ve­čer — 21.40 Koncer t za f lav­to — 22.10 Glasbena med ­igra — 22.15 S k u p n i p rog ram J R T

P E T E K — 31. j u l i j a

7.15 Od uverture do f ina la — 8.05 M a j h n i zabavni a n ­sambl i — 8.35 M i h a e l Ro-žanc kot avtor komorne glasbe — 9.00 P i o n i r s k i ted­n ik — 9.30 S lovensk i pevci popevk — 10.15 Poslušajmo piha lno godbo — 10.35 Naš podl istek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednos t i — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 K m e t i j s k i nasveti — 1225 Opo ldansk i pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni ' avtomat — 15.45 Pevski pozdrav iz Zagreba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci za­bavne glasbe*— 18.00 A k t u a l ­nost i d oma in v svetu — 18.10 P romenadn : koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trideset m inu t v s tud iu 14 — 20.30 Do l f sk i madr i ga l sk i zbor poje pes­m i — 20.50 Arena za v i r tu ­oze — 22.10 Plesna glasba — 22.50 L i t e r a rn i nok tu rno — 23.05 Iz sodobne slovanske i n norveške glasbe

K I N O Kranj »CENTER«

25. ju l i ja nemški b a r v n i CS f i lm POROČNA R E V I J A ob 16., 18. in 20. u r i , p remie ra špansko-argentinskega f i lma ŽEJA ob 22. u r i

26. ju l i j a nemški barvn i C S f i lm POROČNA R E V I J A ob 10., 15., 17. in 19. u r i , pre ­miera francoskega C S f i lma S E D E M S M R T N I H G R E H O V ob 21. u r i

27,, ju l i j a nemški barvn i C S f i lm POROČNA R E V I J A ob 16., 18. in 20. u r i

28. ju l i j a ameriški b a r v n i f i l m P R E P O V E D A N E S T R A ­S T I ob 16., 18. in 20. u r i

29. j u l i j a zahodno-nemški f i l m M O J A NEČAKINJA T E ­G A N E D E L A ob 16., Ig. in 20. u r i

30. j u l i j a ameriški ba r vn i C S f i lm Z L O M L J E N A Z V E Z ­DA ob 16., 18. i n 20. u r i

Kranj »STORžIč«

25. j u l i j a premiera f ranco­skega f i lma U S O D E ob 16., 18 in 20.10 y

26. j u l i j a f rancosk i f i l m U S O D E ob 14., 18. in 20. u r i , angleški f i lm T U D I TO J E L J U B E Z E N ob 16. u r i • Čj

27. j u l i j a f rancosk i f i lm U S O D E ob 18. j t i 20.10

28. ju l i ja špansko argent in­sk i f i !m ŽEJA ob 18. in 20.10

29. ju l i ja špansko-argentin-sk i f i im ŽEJA ob 18. i n 20.10

30. jul i ja šoansko-argentin-sk i f i l m ŽEJA ob 18. in 20.10

26. ju l i j a bo l ga rsk i f i l m T O B A K

29. julija ameriški ba r vn i C S film KOPALIŠČE ŽELJA

Dovje

25. ju l i j a bo lgarsk i f i l m T O B A K

26. ju l i j a f rancosk i ba rvn i f i lm B A L E T P A R I Z A

30. ju l i ja ameriški ba r vn i C S f i lm KOPALIŠČE Z E L J A

Koroška Bela 25. ju l i j a r u s k i ba rvn i f i l m

P L A N E T B U R J A

26. ju l i ja f rancosk i ba r vn i CS f i lm ' L J U B I M C I IZ T E -R L E L A

27. ju l i ja jugoslov. f i l m S P O P A D

Kranjska gora 25. ju l i j a f rancoski ba r vn i

C S f i irn L J U B I M C I IZ T E -R U E L A

26. jul i ja r u s k i barvn i f i i m P L A N E T B U R J A

Stražišče »SVOBODA«

25. j u l i j a i ta l i jansk i f i lm V S I Z A L J U B L J E N I ! ob 20. u r i

26. ju l i ja špansko-argentin-s k i f i l m ŽEJA ob 16. in 20. u r i , angleški f i lm T U D I T O J E L J U B E Z E N ob 18. u r i

28. jul i ja nemški barvn i CS f i lm POROČNA R E V I J A ob 20 u r i

30. ju l i j a f rancosk i C S f i lm S E D E M S M R T N I H G R E H O V ob 20. u r i

Cerklje »KRVAVEC«

25. ju l i ja ameriški barvn i f i lm K R V N I K IZ N E V A D E ob 20.30

26. j u l i j a ameriški barvn i f i l m K R V N I K IZ N E V A D E ob 17. in 20. u r i

Kropa 25. j u l i j a angleški barvn i

f i l m P O D O K R I L J E M NOČI ob 20. u r i

26. ju l i j a angleški barvn i f i l m P O D O K R I L J E M NOČI ob 17. u r i

Naklo

26. j u l i j a f rancosk i ba rvn i C S f i lm P R E G A N J A N A L J U ­B E Z E N ob 17. in 20. u r i

Jesenice »RADIO«

25. do 26. j u l i j a ameriški ba rvn i C S f i l m KOPALIŠČE ŽELJA

27. ju l i j a i ta l i j ansk i ba rvn i CS f i lm H E R K U L I N - K R A ­L J I C A L I D I J A

Jesenice »PLAVŽ«

25. do 26. ju l i ja jugoslovan­s k i f i l m S P O P A D

30. ju l i ja r u s k i b a r v n i f i lm P L A N E T B U R J A

27. do 28. ju l i ja ameriški ba rvn i C S f i l m KOPALIŠČE ŽELJA

Žirovnica "25. ju l i j a f rancosk i b a r v n i

fHm B A L E T P A R I Z A

30. ju l i ja jugoslov. ' f i l m S P O P A D

Podnart 25. ju l i ja jugoslov. f i i m

S O L U N S K I A T E N T A T O R J I ob 20. u r i

26. iu ! i ja jugoslov. f i l m S O L U N S K I A T E N T A T O R J I ob 17. u r i -

26. ju l i j a italijansko-šnan-sk i barvni f i lm P O L K O V N I -K O V E DOGODIVŠČINE ob 19. u r i

0 ^ 30. jul i ja angleški ba r vn i

f i lm U P O R N I K ob 20. u r i

Duplica

25. ju l i ja angleški ba r vn i f i im OBOROŽENA K R A J A ob 20. ur i

26. jul i ja angleški barvn i f i lm OBOROŽENA K R A J A ob 15.. 17. in 19. u r i

28. jul i ja nemški f i lm DO­KAŽITE A L I B I ob 20. u r i

29. ju l i ja nemški f i lm D O ­KAŽITE A L I B I ob 18. u r i

Radovljica 25. jul i ja i ta l i j ansk i ba r vn i

C » f i lm KORŽIŠKA B R A T A ob 20 u r i

25. ' ju l i j a itaiijansko-špan-sk i ba r vn i f i lm P O L K O V N I -K O V E DOGODIVŠČINE ob 18 u r i

26. jul i ja i ta l i jansk i ba rvn i C S f i lm KORZIŠKA B R A T A ob 18. in 20.15

26. ju l i j a i ta l i jansko-špan-sk i barvn i f i lm P O L K O V N I -K O V E DOGODIVŠČINE ob 16. u r i 7

28. ju l i j a angleški b a r v n i f i lm U P O R N I K ob 20. u r i

29. ju l i ja angleški b a r v n i f i l m U P O R N I K ob 18. in 20. u r i

30. ju l i j a italijanski ba r vn i CS f i lm O B L E G A N J E S I R A -K U Z E ob 20. u r i

31. j u l i j a i ta l i jansk i barvni C S f i lm O B L E G A N J E SIRA-K U Z E ob 18. u r i

Birokratska balada V roke i n v nujno izpo ln i tev

m i je prišel eden t i s t ih tisočerih obrazcev, k i n a m grenijo življe­n j a makadamsko pot. Prev idno sem ga pregani l i n sprav i l v l i s t ­nico, da ga v m i r u i n poko ju do-študiram i n kot zaveden držav­l jan sk rbno zastrem njegova okenca z zaveso verodosto jn ih podatkov . K a j t i n i k a k o r nočem b i t i eden t is t ih , k: j i h iz dna sr­ca kolne naš v r l i kanc l is t , ko copra na podlagi z b r an ih podat­kov vse sorte anal iz , b i lanc, cen­zusov, členov, d i rekt i v , e labora­tov, faktorjev, generali j , hipotez, indeksov, jamstev, količnikov, l is t , m e r i l , navod i l , obračunov, paragrafov, rev iz i j , shem, šifer, tar i f , uzanc, ve r i f i kac i j , z b i r n i ­kov in žirokontov. Nak , ne tr­p i m , da b i me obupani a d m i n i ­s t ra tor sprav i l v poslednj i predal­ček svojega zaključnega poročila z obsojujočo et iketo: % obraz­cev, neuporabnih zaradi nepo-popolnih ali napačnih podatkov . T u d i ver jamem, da vse te anket­ne lističe i n poročila, s ka t e r im i n a m vsak dan sladi jo pros t i čas, sk rbno pregledajo in m i od sve­tega ogorčenja zardeva pleša, ka­dar slišim koga klevetat i : »Pre­k le ta poročila! M i se z n j i m : m a -t ramo, oni tam gor i pa j i h bodo v najboljšem p r i m e r u malo po-l i s t a l i , najbol j verjetno pa bodo iz poštnega .predala r oma la k a r naravnost v arhiv!« Glejte, p rav zato, da b i očrnil take in podob­ne klevetnike, sem oni dan skle­n i l izvesti načrt, k i naj b i vsa­kemu dvouml j i v cu ne izpodbi tno dokaza l , da je n i izpolnjene črke, k i je »oni tam gori« ne b i pre ­bra l i i n pretehtal i . Poslušajte to­re j , kakšna usoda je doletela slav­n i sk rbno zloženi obrazec, k i smo ga že v drugem stavku spra­v i l i v mo jo l i s tn ico .

P r i znam, da se m i je zamise l u t rn i l a » P r i " naglušnem natakar ­ju«, ko sem brska l po denarn ic i , da b i plačal petnajsto ve l iko p i ­vo, ka j t i že po desetem je nata­ka r i c a odločno zahtevala, da plačujemo sprot i . Pa m i je padel na mizo usodni obrazec in spro­žil v iharno d iskus i jo , a l i se sp loh splača gnjavi t i s t a k i m i rečmi, saj j i h »oni t am gori« i tak ne pregledajo kaj dost i natančneje kot kak zdravn ik splošne prakse svojega devetindevedčsetega p a ­cienta v enem in is tem popo l ­dnevu. Seveda sem se t akemu govorjenju ognjevito postav i l po robu , čeprav je b i l a mo ja držav­l janska zavest že močno pod vpl ivom laškega hmel ja . In takrat se je zgodilo. Izzvan in užaljen sem segel po peresu in i zpo ln i l

obrazec, k a k o r s led i . Na to sem stav i l deset Štefanov v ina , da ga bodo »oni t a m gori« p r eb ra l i , po­leg tega pa so se m i fantje za­k l e l i , da mi povrnejo i zgubl jen i zaslužek, če b o m m o r a l z a rad i posmehovanja in žalitve naše upravne mreže pod ključ na hlad­no in ričet. Čeprav sem v kuver­to priložil svoj p rav i naslov in še znamko pov rhu , je b i lo mnenje enega in vseh tako, da sem l a h k o brez s k r b i , ker obrazca nihče n i ­t i povohal ne bo, kaj šele, d a bi me tožil in da ga bodo torej fantje čez mesec dni p i l i na moj račun. Seveda j i m n isem ver je l , ka j t i obrazec sem i zpo ln i l tako le :

Ime in priimek: Regljač Reg-ljačević

Poklic: žabji k ra l j Stanovanje: M l a k a 13, pošta

Luža Zakonski stan: ožabljen število otrok: 313 paglavcev Izobrazba: obr tna šola za izde­

lavo žabje volne Katere jezike govorite: k vaka -

nje, regljanje Krai zaposlitve: B l a t n a palača Dohodek zadnjega meseca: očit­

no premaMhen Ali imate potrošniško posojilo

in zakaj ste ga uporabili (raz­členite): Imam. Za oz imnico : 113. 113 mušic, 1313 kačiih past ir jev , 131 metuljev. 13 vešč.

AH imate svoje vozil« in kakš­no: Imam. Tokvan ' ev l i s t .

Kdaj in kie ste nreb'K zadnji dopust: Poz imi . Zar i t v- b la to .

V katerih d r u * t v ' h »n organiza­cijah včlanten': Organ i zac i ' a sovražnikov štorkelj društvo o r i -iate l iev paglavcev, Pevsko d r u -št'«-, »Re"r»-kvak«.

Katere šoorte golite: p lavanje, s v«-, v: v vodo

S čim se »kvartete v prostem z nan ihovan iem

K"a*of<» £;»ermi«e in r*#*»* *»">re-t«»: Glas ml^i-ii/«*. Naša ž^ba, 7 " ^ n i i k rak š*rbunk.

česa pogrešate v svot i o k o " c i : DHHa.

O i n m h a izno ln i^va lca : V 1 ; ' " l n 0

pros im , da m i odsrovorite. č** so vam b ' l i m o i i nodntk i v kaVrš-n o k o l ; kor i s t . Z n a m k o za odgo-\nr- n r ' l acap j .

7 d a i čakam na odeovor. M a l o me že s k r b i , k a i t i m?=pc bo k a r naenkrat^ naoVol i in fant 'e me pomembno 7<*'no °leda"o, k a d a r se srečamo. Že v i d i m , da se b o m m o r a l še enkrat usest i in odloč­no vzeti pero v roke. I n izraču­nat:, k o l i k o b o m dal za deset Štefanov v ina . . .

VILKO NOVAK

V bolivilske

(Nada l j . s prejšnje številke)

29. jun i j a se bližamo ekva­to r ju . Popoldne nenadoma zabrn i j o po vsej lad j i zvonci i n oglasi se s i rena. H i t i m o na k r m o ladje. T a m je že bog Neptun s svo j im sprem­stvom — sireno morsko de­k l i co in p i r a t i . » . . . b i l sem iz g lobin pozvan, iz mo j i h dvorov lepih oceanskih, kjer jaz, bog mor i j , b i v am pre-osamljen . . . Cez morje d ra ­gi ste se nameni l i , b i r ad i mo jo mejo — ekvator — prestop i l i . . .« tako se glasi svečani uvodn i nagovor. N a ­to p i ra t i vsakega posebej, k i še n i pres top i l Neptunove meje, privedejo pred njega i n po starem običaju se zač­ne krst . Med pol ivanjem vo­de' na glavo je še vsak po­sameznik deležen posebnih naukov in ko je to končano, mora vsak sp i t i kanček r u ­

ma in skodel ico morske vo­de. To je bol j težavno kot prvo! Tako se lep čas zaba­vamo, dok ler ne pr idemo vsi predvideni na vrsto. Na to pa se na vse navzoče v l iva jo c u r k i vode in n i ga m e d pr i so tn im i , k i b i odnesel s u ­ho kožo. Zvečer sledi sveča­na podel i tev cer t i f ikatov — po t rd i l , da smo r e s "p r e s t o -p i l i Neptunovo mejo!

1. ju l i j a dob imo radio-gram, da imamo odobrene tranzitne vize za Argent ino . Tako j se dvigne razpolože­nje, saj- do danes n i smo ve­del i , katero pot bomo u b r a l i , da pr idemo do svojega c i l j a . Po nov ic i celo pozab imo na želodčne s labost i , k i nas t a ­rejo že nekaj dni in ko zve­čer pros lav l jamo Franc i jev ro js tn i dan, smo po nekaj dneh vs i res dobre volje!

dr. IVO VALIČ

Člani odprave »Andi 1964«

Televizija S O B O T A — 25. j u l i j a

R T V L jub l j ana — 19.15 Ka j bo pr ihodn j i teden n a sporedu — 19.30 Nenavadn i konj Champ ion — R T V Beo­grad — 20.00 T V dnevnik — R T V L jub l j ana — 20.30 C ik -cak — R T V Beograd — 20.45 Ogledalo državljana Pokor­nega — R T V L jub l j ana — 21.45 Se r i j sk i f i l m — 22.35 Poročila

NEDELJA — 26. julija

R T V Zagreb — 9.00 Se r i j ­s k i f i lm za otroke — R T V Beograd — 10.00 K m e t i j s k a odda ja — 1930 Skopje leto d n i p o potresu — 20.00 T V dnevn ik — R T V L jub l j ana — 20.45 Se r i j sk i f i l m — 21.35 M a l i k o m o r n i koncer t — — 22.05 Poročila — R T V Z a ­greb — 22.35 Včeraj, danes, j u t r i

P O N E D E L J E K — 27. j u l i j a

R T V L j u b l j a n a — 19.15 T V obzorn ik — 1930 S kamero po svetu — R T V Beograd — 20.00 T V dnevn ik — 20.30 Tedensk i športni preg led — 21.00 Celovečerni f i l m — 22.30 Včeraj, danes, j u t r i

' T O R E K — 28. julija

K i s p o r e d a l

SREDA — 29. julija

R T V L jub l j ana — 19.15 T V obzorn ik — R T V Beograd — 19.30 S pot i po I ta l i j i — 20.00 T V dnevnik — R T V Zagreb — 20.30 Propagandna oddaja — 20.45 N a k ra ju samem — R T V Beograd — 21.00 Re­portaža — R T V Zagreb — 22.15 Včeraj, danes, j u t r i

ČETRTEK — 30. julija

R T V L jub l j ana - 19.15 T V obzorn ik — 19.30 S kamero

po svetu — R T V Beograd — 20.00 T V dnevnik — R T V L jub l j ana — 20.30 K o n e c afere — T V d r a m a — 22.00 Poročila

P E T E K — 31. julija

R T V L jub l j ana — 19.15 T V obzorn ik — 19.30 Naši sonč­ni dnevi — R T V Beograd — 20.00 T V dnevnik — R T V Zagreb — 20.30 Propagand­na oddaja — 20.45 Celovečer­n i f i l m — 22.15 Včeraj, d a ­nes, j u t r i