1

FIZIKALNA TERAPIJA za zadol`itelen i izboren predmet vo ~etvrta godina za

zdravstvena struka - fizioterapevtski tehni~ar

Prof. d-r ERIETA NIKOLI]-DIMITROVA

Скопје, 2013

:

. ,

:

. . - - , , , „ . ”,

, -

. . - , , - , „ . ”, ,

- , , „ ”

:

:

: ,

. 22-4378/1 29.07.2010

CIP - „ . “,

615.8(075.3)

- , : / - . -

: , 2010. - 137 . : . ; 24

ISBN 978-608-226-266-6

COBISS.MK-ID 84296202 COBISS.MK-ID 84286986

Тираж: 42

3

PREDGOVOR

Fizikalnata terapija e eden od osnovnite profesionalni predme-

ti vo zdravstvenata struka za zanimaweto fizioterapevt.

Ovoj u~ebnik “Fizikalna terapija” e namenet za istoimeniot pred-

met koj se izu~uva vo ~etvrta godina na sredno u~ili{te za zdravstve-

nata struka - fizioterapevtski tehni~ar. Nastavnite sodr`ini od

ovoj u~ebnik gi nadopolnuvaat steknatite znaewa za del od fizikal-

nite agensi koi se primenuvaat vo lekuvawe na zaboleni i povredeni

koi bea izu~uvani vo istoimeniot predmet vo treta godina (fotote-

rapija, termoterapija, hidroterapija i balneoklimatoterapija).

Predmetot “Fizikalna terapija” se izu~uva kako zadol`itelen

predmet, no, isto taka, mo`e da se izu~uva i kako izboren predmet vo

~etvrta u~ebna godina.

Ovoj u~ebnik e koncipiran taka da uspeva da gi pokrie nastavnite

programi od dvata predmeta, pri {to, so cel da ne se optovari teks-

tot na nastavnite sodr`ini so povtoruvawa, u{te na samiot

po~etok bi sakala da gi istaknam celite na dvata predmeta koi vo

izvesna mera se razlikuvaat, a koi bi trebalo da se imaat predvid pri

izu~uvaweto na nastavnite sodr`ini.

U~enikot preku celite na zadol`itelniot predmet “Fizikalna

terapija” vo ~etvrta godina treba:

- da gi poznava ve{ta~kite izvori za dobivawe na elektro i sono-

terapija;

- da gi opi{uva vidovite na fizikalnite agensi koi se koristat vo

fizikalnata terapija;

- da go objasnuva na~inot na dobivawe, biolo{koto i fiziolo{ko-

to dejstvo na fizikalnite agensi;

- da gi nabrojuva indikaciite i kontraindikaciite pri primena na

fizikalni agensi;

- da gi poznava na~inite na aplikacija na fizikalnite agensi, kako

i opasnostite i mo`nite gre{ki pri rabota so niv;

- da go objasnuva dejstvoto na fizikalniot agens i celta na negova-

ta primena pri nekoe zaboluvawe ili sostojba;

- da ja sfa}a ulogata na fizikalnata terapija vo procesot na reha-

bilitacijata na povredenite i zabolenite;

- da se zapoznae so mestoto i ulogata na fizioterapevtskiot

tehni~ar vo timskata rabota za rehabilitacija;

- da koristi razli~ni izvori na informacii.

Sodr`inite na nastavnata programa za izborniot predmet “Fizi-

kalna terapija” se koncipirani taka za so niv u~enikot da mo`e u{te

podobro da gi utvrdi prethodnite znaewa od zadol`itelniot pred-

met i da stekne pogolemi znaewa, umeewa i ve{tini za nivna prakti~na

primena.

U~enikot preku celite na izborniot predmet “Fizikalna terapi-

ja” vo ~etvrta godina treba:

-da gi poznava ve{ta~kite izvori za dobivawe na elektro i sono-

terapija;

- da gi opi{uva site vidovi na fizikalni agensi koi se koristat vo

fizikalnata terapija;

- da go objasnuva na~inot na dobivawe, biolo{koto i fiziolo{koto

dejstvo na fizikalnite agensi,

- da go tolkuva doziraweto na fizikalnite agensi, kako i indikacii-

te i kontraindikaciite pri nivnata primena;

- da gi poznava na~inite na aplikacija na fizikalnite agensi, opas-

nostite i mo`nite gre{ki pri rabota so niv;

- da go objasnuva dejstvoto na fizikalniot agens i celta na negova-

ta primena pri nekoe zaboluvawe ili sostojba;

- da ja sfa}a ulogata na fizikalnata terapija vo procesot na reha-

bilitacija na povredenite i zabolenite;

- da go poznava mestoto i ulogata na fizioterapevtskiot tehni~ar

vo timskata rabota za rehabilitacija;

- da se vklu~uva vo timska rabota.

Smetame deka izlo`uvaweto na ovie celi na nastavnite programi e

va`no za od nastavnikot i od u~enikot vo objaveniot materijal da se

razgrani~at onie nastavni sodr`ini koi mu se potrebni na u~enikot

za steknuvawe na potrebnite znaewa od soodvetniot premet koj go

izu~uva. Se nadevame deka vo ova }e uspeeme.

Za taa cel, isto taka, vo odredeni delovi od lekciite }e sretnete

znaci koi imaat odredeno zna~ewe:

- Z, ozna~uva deka toj del od lekcijata e nastavna sodr`ina za za-

dol`itelniot predmet,

- I, ozna~uva deka toj del od lekcijata e nastavna sodr`ina za iz -

borniot predmet,

- Z i I, ozna~uva deka toj del od lekcijata e nastavna sodr`ina za

zadol`itelniot i za izborniot predmet.

Avtorot se nadeva deka ovoj u~ebnik zna~ajno }e pomogne vo edukaci-

jata na u~enicite od ovaa oblast na medicinata.

Skopje, fevruari 2010 g. Avtorot

5

FIZIKALNA TERAPIJA

SODR@INA:

Elektroterapija - bazi~ni informacii .........................................................7

Galvanska struja...................................................................................................20

Elektroforeza so lekovi..................................................................................38

Dijadinamski strui .............................................................................................44

Faradska i neofaradska struja ........................................................................53

Elektri~na stimulacija na denervirani muskuli .....................................55

Interferentni strui.........................................................................................64

Sinusoidni modulirani strui .........................................................................73

Transkutana elektri~na nervna stimulacija ...............................................76

Funkcionalna elektri~na stimulacija .........................................................83

Visokofrekventni strui...................................................................................88

Kusi branovi ........................................................................................................89

Mikrobranovi ....................................................................................................101

Terapiski ultrazvuk.........................................................................................105

Ultrasonoforeza ..............................................................................................120

Magnetoterapija ................................................................................................124

Literatura ......................................................................................................... 132

6

FIZIKALNA TERAPIJA

7

FIZIKALNA TERAPIJA

ELEKTROTERAPIJA - BAZI^NI INFORMACII

Elektroterapija pretstavuva koristewe na nekoi oblici

na elektri~na energija vo lekuvawe. Za lekuvawe se koristat

razli~ni modaliteti na elektri~na struja, koi se dobivaat so

pomo{ na moderni elektronski uredi.

Osnovni informacii za elektri~nata struja

Elektri~na struja pretstavuva dvi`ewe na slobodnite elekt-

roni vo odredena nasoka niz sprovodnik.

Materiite (tela ili rastvori) koi dobro ja sproveduva-

at strujata se sprovodnici. Sprovodnicite od prv red (metali

i tehni~ki jaglen) imaat golem broj na slobodni elektroni, a

sprovodnikot e tolku podobar kolku toj broj e pogolem. Spro-

vodnici od vtor red mo`at da bidat elektrolitni rastvori (vo-

deni rastvori na kiselini, bazi i soli). Materii koi ne spro-

veduvaat ili mnogu lo{o sproveduvaat struja se izolatori i tie

nemaat slobodni elektroni. Lo{i sprovodnici se: guma, staklo,

porcelan. Postojat i polusprovodnici (silicium, germanium).

Elektri~no pole e prostor okolu naelektriziranoto telo i

so svoite elektromagnetni sili dejstvuva na drugite naelektri-

zirani i nenaelektrizirani tela. Od naelektriziranoto telo

odat silovi linii na elektri~noto pole ~ija nasoka e sekoga{

od pozitivno naelektriziranoto telo kon negativno naelektri-

ziranoto telo. Brojot na silovite linii koi poa|aat od nekoe

naelektrizirano telo e proporcionalen na koli~estvoto na

elektricitet na toa telo.

Elektri~niot bran vo sprovodnicite se dvi`i pribli`no so

brzina na svetlinata, no pod 300 000 km/s. Elektronite se dvi-

`at od poniskiot kon povisokiot potencijal, a kako tehni~ka

nasoka na strujata uslovno se zema nasoka od povisok kon poni-

zok potencijal, {to mo`e da se meri so aparat galvanometar.

Elektri~noto kolo go so~inuvaat: izvor na strujata; metalen

spro vodnik, koj e spoen so polovite na izvorot; potro{uva~ na

elektri~nata energija i prekinuva~. Pome|u polovite se sozda-

va sostojba na napnatost koja se narekuva elektri~en napon.

Edinica merka za napon e volt (V). Vo elektri~niot izvor nekoj

drug vid na energija (hemiska, toplinska, mehani~ka ili svetlo-

8

FIZIKALNA TERAPIJA

sna) postojano se pretvora vo elektri~na energija. Instrument

za merewe na naponot e voltmetar.

Elektri~nata struja mo`e da bide ednonaso~na i naizmeni~na.

Edno naso~nata struja ima ista nasoka i ja~ina, dodeka naizme-

ni~nata struja postojano ja menuva nasokata i ja~inata. Edinica

za ja~ina na elektri~na struja e amper (A). Aparatite za merewe

na ja~inata se narekuvaat amper metri. Vo fizikalnata terapija

se koristat strui so mala ja~ina, naj~esto miliamperi (mA).

Sl. 1. Ednonaso~na konstantna

struja-galvanska struja

Gustinata na strujata pretstavuva koli~estvo na elektrici-

tet koj se nao|a na 1 cm na odreden del na povr{inata na nekoj

naelektriziran sprovodnik. Kaj site sprovodnici, osven onie

vo vid na topka, elektricitetot ne e ramnomerno rasporeden po

nivnata povr{ina, bidej}i elektri~nata gustina e pogolema na

ispap~enite i {ilesti delovi otkolku na zaoblenite ili ramni-

te delovi. Taa se izrazuva so amper na kvadraten metar (A/m2).

Elektri~en otpor e onaa sila koja se sprotivstavuva na dvi-

`eweto na elektronite niz sprovodnikot. Udirawe na elektro-

nite so atomite i molekulite predizvikuva nivno treperewe i

posledovatelno sozdavawe na toplina. Otporot se meri vo omi

(Ω, 1Ω=1V/1A).

Kapacitet e svojstvo na nekoe telo koe mo`e da go sobira

elektricitetot. Edinica za kapacitet e farad (F). Elektri~ni

kondenzatori se napravi za sobirawe na elektri~en naboj. Toa

se dve plo~i od sprovodnik oddeleni so izolator.

Sila pretstavuva rabota izvr{ena vo edinica vreme (1s). Taa

se izrazuva vo vati (W).

Toplinskiot efekt na strujata e odreden so Xuloviot zakon

(1J=Ws).

9

FIZIKALNA TERAPIJA

Site te~nosti koi sproveduvaat struja se narekuvaat elektro-

liti. Vodeni rastvori na soli, kiselini i bazi sproveduvaat

elektri~na struja, no sprovodlivosta na metalite e osum do de-

set pati pogolema od onaa na elektrolitite. Pri protekuva-

we na ednonaso~na elektri~na struja niz rastvori nastanuvaat

hemiski procesi poradi raspa|awe na slo`eni materii. Ovaa

pojava se narekuva elektroliza.

Molekulite na rastvorenite supstancii vo elektrolitite

se disocirani na joni, koi pod dejstvo na elektri~noto pole se

dvi`at niz rastvorot i stigaat do elektrodite kade {to stanu-

vaat elektroneutralni, menuvaj}i gi svoite hemiski osobini i

stapuvaj}i vo hemiska reakcija so elektrodite ili rastvorot.

Metalni plo~i potopeni vo elektrolit i vrzani za izvor na

struja se narekuvaat elektrodi. Pozitivnata elektroda e anoda,

a negativnata katoda. Pome|u elektrodite se nao|a elektri~no

pole vo koe doa|a do dvi`ewe na jonite, taka {to pozitivnite

joni odat kon katodata, a negativnite kon anodata. Koga }e stig-

nat na elektrodite, jonite stanuvaat elektroneutralni. Onie

joni koi doa|aat na katodata se narekuvaat katjoni, a onie koi

doa|aat na anodata se anjoni.

Transformatori se aparati koi ja pretvoraat elektri~nata

energija so eden napon i ja~ina vo drug napon i ja~ina, a rabotat

na princip na indukcija. Tie slu`at za pretvorawe na elektri~-

nata energija od mre`niot napon vo elektri~na energija koja e

pogodna za koristewe vo terapiski celi.

Klasifikacija

Modalitetite na elektri~na struja koi se koristat vo leku-

vawe mo`at da se podelat vo slednite grupi:

1. Ednonaso~na struja

a. Ednonaso~na konstantna struja t.n. galvanska struja

b. Impulsna (isprekinata) struja

- triaglesti impulsi (na pr., eksponencijalna struja),

- pravoagolni impulsi,

- polusinusoidalna struja (na pr., dijadinamska struja),

- Trabertovi strui

2. Naizmeni~na struja

a. niskofrekventna struja

- faradska struja,

- sinusoidna struja,

- monofazni TENS impulsi.

10

FIZIKALNA TERAPIJA

b. srednofrekventna struja

- interferentna struja-tetrapolarna,

- interferentna struja-bipolarna (direktna, egzogeno mo-

dulirana).

v. visokofrekventna struja

- kratki branovi,

- mikrobranovi,

- ultrakratki branovi, dolgi branovi,

- D΄Arsonvalovi strui.

Ednonaso~nata konstantna i naizmeni~nite strui se konti-

nuirani strui, strui koi te~at neprekinato: ednonaso~na - po-

stojano vo edna nasoka, a naizmeni~na - ~as vo edna ~as vo druga

nasoka.

Naizmeni~na struja e onaa struja koja postojano ja menuva svo-

jata nasoka, ja~ina i napon. Brojot na oscilacii na naizmeni~na

struja vo edna sekunda pretstavuva

nejzina frekvencija, koja se meri vo

herci (Hz).

Impulsnite strui se isprekinati

ednonaso~ni ili naizmeni~ni strui:

strujata te~e vo impulsi, koi traat

pomalku od 1s, a pome|u dva posledo-

vatelni impulsi ima interimpulsen

interval koj e bez elektri~na aktiv-

nost.

Dejstvo na pozitiven i negativen pol na galvanska struja

Potrebno e da se poznava reakcijata na organizmot pod polo-

vite na galvanskata struja, osobeno poradi mo`nite sekundarni

komplikacii koi mo`at da se pojavat pri primena na nekoja im-

pulsna struja koja ja ima galvanskata komponenta. Fiziolo{ki-

te efekti poteknuvaat od elektro litnata disocijacija i migra-

cijata na jonite, koja se slu~uva vo organskite rastvori koga

niz niv minuva galvanska struja. Ovie efekti se poizrazeni pod

elektrodite i se razli~ni pod sekoja elektroda.

Pod pozitivnata elektroda ili anoda se slu~uva slednoto:

- se osloboduva kislorod;

- dava kisela reakcija (acidifikacija poradi nasobirawe na

hlornite joni);

Sl. 2. Sinusoidalna, naizmeni~na struja

11

FIZIKALNA TERAPIJA

- vazodilatacija i eritem, no od pomal stepen otkolku na ka-

toda;

- redukcija na edem i inflamacija, verojatno poradi promena

na jonite na kleto~nata membrana, ja facilitira intra i

ekstracelularnata ramnote`a na membranata;

- hiperpolarizacija na ekscitirana membrana. Ova go podig-

nuva pragot na drazba na nervnite i na muskulnite vlakna,

ja namaluva nivnata ekscitabilnost, a vo izvesen stepen ima

analgetsko ili sedativno dejstvo;

- se namaluva sostojbata na nadrazlivost na senzitivnite ne-

rvi (anal getsko dejstvo);

- na normalen muskul i nerv -negativniot pol pri zatvorawe

na koloto na strujata dava pogolem efekt od pozitivniot

pol.

Pod negativnata elektroda ili katoda se slu~uva slednoto:

- osloboduvawe na vodorod;

- dava alkalna reakcija (alkalizacija kako rezultat na naso-

birawe na natriumovi joni);

- omeknuvawe na tkivata;

- predizvikuva vazodilatacija, so eritem na ko`ata pod elek-

trodata lokalnata temperaturata raste. Se javuva vazodila-

tacija i na podlabokite tkiva;

- blaga stimulacija na tkivata, verojatno poradi promenite

na jonite i lokalnata vazodilatacija;

- zgolemena permeabilnost na ko`ata i namaluvawe na otpor-

nosta kon strujata;

- depolarizacija na nervnite i muskulnite membrani, zgole-

muvawe na nivnata ekscitabilnost.

Impulsni strui

Impulsnata galvanska struja vo forma na impulsi ja so~inuva

bazata na niskofrekventni strui. Impulsi so soodvetni para-

metri mo`at da ja depolariziraat membranata na nervnite i

na muskulnite vlakna i arteficijalno gi ekscitiraat. Celta

na analgetskiot efekt e da se stimuliraat senzitivnite afe-

rentni nervni vlakna, dodeka na ekscitomotornite strui da gi

stimuliraat eferentnite muskulni vlakna.

Izrazot impuls se upotrebuva samo za impulsna galvanska

struja, dodeka za naizmeni~nite strui ekvivalent za impuls e

ciklus ili perioda. Perioda e vreme od edna arbitrarna refe-

rentna to~ka na impulsot ili ciklusot do identi~na to~ka na

sledniot impuls, odnosno ciklus.

12

FIZIKALNA TERAPIJA

Koga strujata te~e samo vo edna nasoka, taa ima edna faza,

gra fi~ki ne ja se~e izoelektri~nata linija. Koga se rabo-

ti za naizmeni~na struja, koja te~e vo dve nasoki, taa ja se~e

izoelektri~nata linija i ima dve fazi: pozitivna i negativna.

Za sekoja aplikacija, va`no e da se znaat i da se selektiraat

soodvetnite parametri na impulsot.

Traeweto na eden impuls se meri vo

mili sekundi ili mikrosekundi koga im-

pulsite se mnogu kratki (1 ms = 1000 μs).

Vo praksa naj~esto se koristat impul-

si so traewe od 0,01 do 10 ms, za stimula-

cija na senzitivni ili motorni nervi, i

od 50 do 500 ms, za stimulacija na dener-

virani napre~noprugasti muskulni vlak-

na ili mazni muskulni vlakna.

Interimpulsen interval e period bez

elektri~na aktivnost. Vo interimpulsen

interval ne spa|a interfazen interval.

Frekvencija e broj na periodite, odnosno broj na impulsi-

te ili ciklusite vo edinica vreme. Edinica za frekvencija e

herc (Hz). Frekvencijata pomala od 1 Hz se izrazuva so decima-

len broj.

Spored frekvencijata, struite koi se koristat vo terapija

se delat na strui so:

- niska frekvencija - do 1000 Hz- sredna frekvencija - od 1000 do 100 000 Hz i

- visoka frekvencija - nad 100 000 Hz.

Intenzitet na impulsot ili sila

Ja~inata na strujata za terapija se meri vo miliamperi (mA)

ili mikroamperi (μA). Vrvot na amplitudata (peak) e maksimal-

na vrednost koja strujata ja dostignuva vo tekot na edna faza.

Vremeto na porast na impulsot (podem) podrazbira vreme

koe e potrebno za impulsot od referentna nulta vrednost da ja

dostigne vrvnata amplituda i pretstavuva va`en deskriptor na

impulsot.

Pravoagolnite impulsi imaat naglo momentalno rastewe na

ampli tudata, a triagolnite baven i postepen porast na ampli-

tudata.

Sl. 3. Parametri na ednonaso~ni

impulsi

13

FIZIKALNA TERAPIJA

Impulsite so baven porast se akomodacioni, bidej}i na niv se

akomodiraat nervite i muskulite so intaktna inervacija, dode-

ka denerviranite muskuli takvo svojstvo

nemaat.

Fiziolo{kiot efekt na stru ja ta za-

visi od elektri~nite svoj stva na tkivata

niz koi po minuva strujata i rastojanieto

na elektrodite od nervot ili muskulot.

Intenzitetot e povrzan so efektite koi

gi predizvikuva, kako {to se ~uvstvo na

trnewe ili golemina na muskulna kontr-

akcija.

Forma (oblik) na impulsot

Se razlikuvaat pove}e vidovi ednofazni impulsi: pravoagol-

ni, triagolni, sinusoidalni, trapezoidni, seriski pravoagolni

impulsi, impulsi modulirani po ja~ina i dr.

Klasi~nata forma na impulsot e vo vid na kvadrat ili pra-

voagolnik, so naglo zapo~nuvawe i zavr{uvawe na impulsot.

Eksponencijalnite impulsi se vid na triaglesti impulsi kaj

koi postepeno doa|a do zgolemuvawe na intenzitetot. Tie se-

lektivno gi draznat denerviranite napre~noprugasti muskuli

i maznite muskulni vlakna.

Polusinusoidalna forma imaat dijadinamskite strui.

Kaj niskofrekventnite nadraznuva~ki impulsni strui se

razlikuvaat slednite parametri:

- traewe na impulsot (vo ms),

- vreme na podemot na impulsot (vo ms),

- vreme na simnuvawe na impulsot (vo ms),

- amplituda na impulsot (vo mA),

- frekvencija na impulsot (vo Hz),

- traewe na pauzata pome|u impulsite (vo ms).

Pravoagolni impulsi se dobivaat od ednonaso~na konstantna

galvanska struja. So pravilen izbor na vremenskata konstanta,

od pravoagolni impulsi se dobivaat triagolni (eksponencijal-

ni), trapezoidni, ostroagolni i drugi vidovi na impulsi.

Pokraj klasi~nite impulsi so edna faza, postojat i bifazni

impulsi, koi imaat dve sprotivni fazi. Simetri~nite bifazni

impulsi imaat dve fazi so identi~na forma. Asimetri~en im-

puls ima dve fazi so razli~na forma.

Sl. 4. Pravoagolni impulsi,

naizmeni~na struja

14

FIZIKALNA TERAPIJA

Dvofaznite impulsi koi se koristat vo fizikalnata terapi-

ja mo`at da bidat sinusoidalni i pravoagolni, no mo`at da bi-

dat i triagolni, vo vid na bukvata N ili nekoj drug oblik. Ovie

dvofazni impulsi se:

- simetri~ni, koga fazite potpolno odgovaraat edna na druga;

- asimetri~ni, koga fazite ne odgovaraat edna na druga;

- balansirani, koga povr{inata na pozitivnata i negativna-

ta faza e ednakva;

- nebalansirani, koga povr{inata na pozitivnata i negativ-

nata faza e razli~na.

Modulacija na strujata

Niskofrekventnite strui so dadeno vremetraewe na impul-

sot i periodite na pauzata mo`at da bidat periodi~no prekina-

ti ili modulirani vo forma na niza ili prasok.

Mo`e da se modulira amplituda, vremetraewe i frekvencija

na im pul sot ili ciklusot. Serija ili niza od nagodeni impulsi

ili ciklusi so~inuva edna modulacija.

Osnovni biofizi~ki efekti

Za ednonaso~nite strui, bilo da se raboti za ednonaso~na

konstantna struja ili ednonaso~ni (monofazni) impulsi, ka-

rakteristi~no e elektro hemiskoto dejstvo: na elektrodite se

izdvojuvaat sekundarni produkti na elektroliza.

Ednonaso~nite impulsni strui i naizmeni~nite strui so

niska i sredna frekvencija vo osnova se nadraznuva~ki strui.

Dejstvuvaj}i na ekscitabilnite kletki, tie predizvikuvaat de-

polarizacija na nivnite membrani i soodveten nadraznuva~ki

efekt.

Koga se vo pra{awe perifernite nervi, prvo nastanuva nad-

raznuvawe na senzitivnite, potoa na motornite, a na kraj na no-

ciceptivnite vlakna.

Drazbata na senzitivnite vlakna se manifestira so ~uvstvo

na trnewe, peckawe i pritisok, drazbata na motornite vlakna

so muskulna kontrakcija, a drazbata na nociceptivnite vlakna

so ~uvstvo na bolka. Koga se vo pra{awe denervirani muskuli,

motorniot odgovor e direkten, bez posredstvo na nervnite vlak-

na.

So zgolemuvawe na frekvencijata slabee nadraznuva~koto

dej stvo, bidej}i se namaluva traeweto na impulsot, odnosno cik-

15

FIZIKALNA TERAPIJA

lusot. Zatoa struite so visoka frekvencija ne mo`at da prediz-

vikaat depolarizacija na kleto~nata mebrana i ne dejstvuvaat

nadraznuva~ki.

Termi~koto dejstvo na struite so niska i sredna frekvencija

od terapiski aspekt e zanemarlivo poradi maliot intenzitet

so koj se primenuvaat ovie strui poradi nivnoto nadraznuva~ko

dejstvo. Toa e izrazeno samo pri primena na visokofrekventni

strui, i toa e osnovno dejstvo na koe se temeli nivnata primena

vo terapijata.

Otpor na ko`ata

Otporot (impedansa) na ko`ata e golema pre~ka za penetra-

cija na strujata vo podlabokite tkiva, no so izborot na frekven-

cijata i traeweto na impulsot, odnosno fazata toj mo`e da se

sovlada koga se primenuvaat impulsni i naizmeni~ni strui.

Kolku frekvencijata e pogolema, odnosno kolku se impulsi-

te, t.e. fazite pokratki, strujata polesno pominuva niz ko`ata

i pomalku gi drazni receptorite vo ko`ata i podlaboko penet-

rira vo tkivata. Nasproti toa, struite so niska frekvencija,

odnosno so dolgo traewe na impulsot, odnosno fazata se “tro-

{at” vo ko`ata i gi draznat receptorite, taka {to ne mo`at da

se primenat so pogolem intenzitet i ne prodiraat podlaboko vo

tkivata.

Elektrodi i tehniki na aplikacija

Vo poslednite godini vo klini~kata praksa najmnogu se koris-

tat gumeni elektrodi koi se impregnirani so jaglerod (gumeno-

grafitni elektrodi). Jaglerodot dobro ja sproveduva strujata, a

vo odnos na tkivata e inerten i biokompatibilen. Ve}e retko se

koristat i metalni (aluminiumski i kalajni) elektrodi.

Elektrodite so tekot na vremeto ja gubat fleksibilnosta i

stanuvaat rezistentni na strujata, pa treba redovno da se zame-

nuvaat.

Pome|u elektrodata i ko`ata se stava konduktiven medium:

vo voda natopen i isceden viskozen sun|er ili pove}eslojna gaza,

koi treba da bidat pogolemi od elektrodata i da gi preminuvaat

nejzinite rabovi za 1 cm.

Viskozniot sun|er i gaza zadol`itelno se primenuvaat pri

aplikacija na ednonaso~na konstantna struja za da gi zadr`at

vo sebe sekundarnite produkti na elektroliza i da go spre~at

nivniot kontakt so ko`ata.

16

FIZIKALNA TERAPIJA

Koga se vo pra{awe naizmeni~nite strui i balansirani bi-

fazni impulsi, kako konduktiven medium mo`e da se koristi hi-

drosolubilen gel.

Sl. 5.Elektrodi za galvanoterapija

pricvrsteni so elasti~na lenta

Elektrodite se pricvrstuvaat za delot od teloto so pomo{ na

gu me ni lenti, elasti~ni lenti, remen~iwa, kolani, zavoi, vre}i ~ki

so pesok, a postojat i elektrodi so lepliv gel. Pritisokot tre-

ba da bide umeren i ramnomeren za gustinata na strujata da bide

rasporedena podednakvo. Vo sprotivno, gustinata na strujata

na mestata na pojak pritisok }e bide pogolema i bolniot mo`e

tamu da ima neprijatni senzacii.

Gustinata na strujata (mA/cm2) e najrelevanten parametar

pri dozirawe i e ednakva na koli~nikot na ja~inata na struja-

ta (mA) i povr{inata na elektro data (cm2). Pri presmetuvawe,

se zema predvid povr{inata na konduktivniot medium - viskoz-

niot sun|er ili hidro filnata gaza, a ne povr{inata na gume-

nata ili metalnata elektroda.

Postojat dve osnovni tehniki na primena: bipolarna i mono-

polarna.

Pri bipolarna tehnika, dvete elektrodi se so ednakva ili

pribli`no ednakva golemina, taka {to gustinata na strujata vo

predelot na dvete elektrodi e ednakva ili pribli`no ednakva.

Zatoa dvete elektrodi se aktivni i se stavaat na celnoto pod-

ra~je.

Pri monopolarna tehnika, postoi nesrazmernost vo golemi-

nata na elektrodite - ednata elektroda e zna~itelno pomala,

taka {to gustinata na strujata na taa elektroda e zna~itelno

pogolema vo odnos na drugata elektroda. Pomalata elektro-

17

FIZIKALNA TERAPIJA

da e aktivna, dodeka pogolemata elektroda e disperzivna ili

referentna i ne e aktivna, zatoa {to na nea e mala gustinata

na strujata poradi disperzijata na strujnite linii na golema

povr{ina. Pomalata elektroda se stava na celnoto podra~je, a

disperzivnata elektroda podaleku od toa podra~je.

Polo`bata na elektrodite mo`e da bide longitudi nalna,

koga elektrodite se na istata strana od teloto, ili pak, trans-

verzalna, koga elektrodite se na sprotivnite strani od teloto.

Ako elektrodite se pribli`eni, strujata te~e niz ko`ata, a

ako se oddale~eni, pominuva niz podlabokite tkiva. Rastojanie-

to pome|u elektrodite treba da iznesuva najmalku edna polovi-

na od dijametarot na elektrodata.

Elektri~en {ok i merki na bezbednost

Elektri~nata struja mo`e pri terapiska primena da pre-

dizvika o{tetuvawa, pa duri i fatalni. Pod elektri~en {ok

se podrazbira protok na struja niz teloto na ~ovekot so {teten

efekt. Toj nastanuva pri penetracija na

strujata niz ko`ata.

Pri terapiska primena na elektri~na

struja mo`at da nastanat te{ki o{tetu-

vawa predizvikani so mre`na struja od

glavniot dovod i se slu~uvaat pri upo-

treba na neispravni elektri~ni uredi.

Osnoven faktor e ja~inata na strujata.

Elektri~nata struja ima tendencija da

se prostira niz niskootporno potko`no

masno tkivo, sovladuvaj}i go prethodno

otporot na ko`ata. Otporot na ko`ata

zavisi od nejzinata vla`nost. Suva ko`a

ima otpor od nekolku stotina iljadi Ω, a

vla`nata do 1000 Ω.

Posledicite na elektrokucijata zavisat od patekata po koja

stru jata protekuva niz teloto. Dokolku strujata od glavniot do-

vod pominuva od {akata koja go dopira sprovodnikot do stapa-

loto koe stoi na zemjata, strujata protekuva niz srceto i belite

drobovi i mo`e da predizvika zastoj na srceto i prestanuvawe

na di{eweto.

Sl. 6. Aparat za galvanoterapija

18

FIZIKALNA TERAPIJA

Strujata od glavniot dovod predizvikuva izgorenici i jaki mus-

kulni kontrakcii, koi mehani~ki mo`at da go o{tetat tkivoto.

Strujata od glavniot dovod mo`e da prodre vo teloto na bol-

niot mnogu lesno ako terapiskiot ured e neispraven, bidej}i

terapiskite strui se apliciraat na navla`neta ko`a.

Prvata pomo{ se sostoi od toa da se prekine tekot na struja-

ta, odnosno dovodniot kabel da se izvadi od {tekerot, no `rtva-

ta ne smee da se dopre pred da se izvadi kabelot, bidej}i spasu-

va~ot mo`e da bide vklu~en vo koloto na strujata.

Bezbednost na uredite

Bezbednosta na elektroterapiskite uredi se obezbeduva na

pove}e na~ini. Zadol`itelno se zazemjuva metalnata obloga,

ku}i{teto na uredot. Vo slu~aj sprovodnata `ica da ja dopre

oblogata, golem tek na struja bi te~el kon zemjata, bi predizvi-

kal pukawe na osiguruva~ot i bi go prekinal dovodot na struja-

ta. Dokolku zazemjuvaweto bi bilo neispravno, sekoj koj bi go

dopred uredot bi napravil niskonaponski pat so zemjata i bi

mo`el da bide `rtva na elektrosukcija.

Prodol`nite kabli ne smeat da se koristat, a priklu~ocite

ne treba da se vadat od {tekerot so vle~ewe samo za kabelot.

Somnitelni ili defektni uredi treba vedna{ da se povle~at od

upotreba. Vleguvawe na voda vo uredot, ~ad, nevoobi~aeni miri-

si i zvuci, treba sekoga{ da sozdadat somnevawe deka uredot e

neispraven.

Elektroterapiskite uredi treba redovno da se testiraat,

vo pravilni vremenski intervali, kako del od preventivnoto

odr`uvawe i programa na bezbednost.

O{tetuvawa predizvikani so terapiski strui

Pri nestru~na primena i ako ne se po~ituvaat kontraindi-

kaciite, terapiskite strui mo`at da predizvikaat o{tetuvawa,

od koi nekoi mo`at da bidat mnogu opasni.

Ednonaso~nata konstantna struja i ednonaso~nite impulsni

strui mo`at poradi elektrohemiskoto dejstvo da predizvika-

at t.n. hemiski izgorenici ne samo vo predelot na elektrodite,

tuku i vo predelot na metalnite implantanti ako se najdat na

pa tot na nivnoto pominuvawe.

Struite so visoka frekvencija mo`at da predizvikaat ter-

mi~ki izgorenici.

19

FIZIKALNA TERAPIJA

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za zadol`itelniot

predmet:

1. [to pretstavuva elektri~na struja?

2. [to se sprovodnici i koi se sprovodnici od prv i od vtor

red?

3. [to e gustina na struja i kako se izrazuva?

4. [to se elektrodi i kako se delat?

5. Koi se aparatite za merewe na ja~inata i naponot na stru-

jata?

6. Kako se klasificiraat vidovite na strui koi se primenu-

vaat vo elektroterapijata?

7. Koe e dejstvoto na pozitivniot i na negativniot pol na

galvanskata struja?

8. [to se impulsni strui?

9. Kako se izrazuva traeweto na impulsot?

9. [to e frekvencija na stimulacija?

10. Kako se delat struite koi se primenuvaat vo terapija spo-

red frekvencijata?

11. Kakva forma mo`at da imaat impulsite?

12. Kakvi elektrodi se koristat za elektroterapija?

13. [to e monopolarna, a {to bipolarna tehnika na primena

na elektroterapija?

14. [to e elektri~en {ok?

15. Kako se obezbeduva bezbednost na elektroterapiskite ure-

di?

16. Kakvi o{tetuvawa mo`at da predizvikaat terapiskite strui?

20

FIZIKALNA TERAPIJA

GALVANSKA STRUJA

Galvanska struja e ednonaso~na konstantna struja koja ne gi

menuva nasokata, ja~inata i naponot. Prika`ana grafi~ki, taa

izgleda kako prava linija koja e paralelna so apscisata.

Primenata na galvanska struja vo lekuvawe se narekuva i me-

dicinska galvanizacija, galvanska terapija ili galvanoterapija.

Se dobiva so ispravawe na naizmeni~na sinusoidalna struja

od gradskata mre`a vo ednonaso~na konstantna struja.

Vo terapiski celi, se primenuva galvanska struja so napon od

30 do 60 V i ja~ina na strujata od 0 do 80 mA, koja se regulira so

potenciometar.

Biofizi~ki osnovi na dejstvoto

Tkivata na organizmot mo`at da se sfatat kako sprovodnici

od vtor red, pri {to se vroneti vo rastvor na razli~ni soli,

pred sé, NaCl.

Del od neorganskite soli (Na, K, Mg, Ca), rastvoreni vo te~-

nata faza se elektrolitno disocirani na joni.

Organskite materii sami po sebe ne se elektroliti, no bi-

dej}i imaat svojstvo na svojata makromolekularna povr{ina da

apsorbiraat pozitivni ili negativni joni, se odnesuvaat kako

elektrolitni ~esti~ki. Pri pominuvawe na galvanska struja

niz ~ove~ko telo, jonite se dvi`at kon sprotivno naelektrizi-

ranite elektrodi.

Katjonite (+) na K, Na i dr. se dvi`at kon katodata (-);

Anjonite (-) na Cl, sulfati i dr. kon anodata (+).

Od site elektroliti, vo intersticijalnata te~nost ima naj-

mnogu NaCl, taka {to galvanskata struja najmnogu ja prenesuvaat

joni na Na i Cl. Koga }e dojde na katoda, jonot na Na+ preminuva

vo atom na Na, a na anoda, jonot na Cl- preminuva vo atom na Cl. Za razlika od jonite, atomite na Na i Cl se elektrolitski neu-

tralni, no hemiski aktivni ~esti~ki. Tie stapuvaat vo reakcija

so vodata, pri {to na katodata se sozdava NaOH i vodorod, a na

anodata HCl i kislorod.

Katoda (-): 2Na + 2H2O = 2NaOH + H2Anoda (+): 4Cl + 2 H2O = 4 HCl + O2

21

FIZIKALNA TERAPIJA

HCl i NaOH se kausti~ni materii, koi koga }e dojdat vo kon-

takt so ko`ata ili drugi tkiva predizvikuvaat nekroza: HCl - koagulaciona (suva) nekroza pod anoda, a NaOH - kolikvaciona

(vla`na) nekroza pod katoda. Za da se spre~i kausti~noto dej-

stvo na ovie produkti na elektrolizata, pome|u elektrodata i

ko`ata se stava hidrofilna tkaenina (pove}eslojna gaza) ili

viskozen sun|er.

Nastanuva jonska asimetrija, odnosno menuvawe na koli~es-

tvoto i kvalitetot na sodr`inata na jonite vo tkivata pod dejs-

tvo na galvanska struja.

Sprovodlivost

Dejstvoto na galvanskata struja vrz ~ove~kiot organizam e

opredeleno od prodiraweto vo tkivata. Strujata pominuva niz

ko`ata niz izvodnite kanali na potnite i pomalku niz izvodni-

te kanali na lojnite `lezdi i me|ukleto~nite prostori.

Ko`niot otpor vo po~etokot e najgolem (inicijalen otpor),

a potoa toj se namaluva i stagnira. Sovladuvaj}i go otporot na

ko`ata i potko`noto masno tkivo, strujata ponatamu se prosti-

ra po pat na najmal otpor, svrtuvaj}i od pravata linija {to gi

spojuva elektrodite.

Elektrolitnata sprovodlivost na tkivata zavisi od sodr`i-

nata na te~nost vo niv, taka {to dokolku e pogolema sodr`ina-

ta na joni, otporot vo nivnoto dvi`ewe e pomal i sprovodlivos-

ta e pogolema.

Galvanskata struja dobro ja sproveduvaat krvta, limfata, ce-

re bro spinalnata te~nost, parenhimnite organi i muskuli, dode-

ka slabi sprovodnici se masnoto tkivo, tetivite, nervite i ko-

skite. Struja ne sproveduvaat ro`niot sloj od suvata ko`a, nok-

tite i vlaknata.

Polarizacija

Kleto~nite membrani se selektivno propus-

tlivi i tie pretstavuvaat bariera za oddelni

joni i jonizirani molekuli, koi poradi toa se

natrupuvaat na membranata, taka {to od isto-

imenite joni se sozdavaat polarizacioni poli-

wa. Pome|u polarizacionite poliwa se sozdava

potencijalna razlika, pod ~ie vlijanie nastanu-

va polarizaciona struja, koja ima sprotivna na-

soka od primarnata struja i pretstavuva otpor. Sl. 7. Polarizaciona struja

22

FIZIKALNA TERAPIJA

Polarizacijata ja menuva disperzijata na koloidite na cito-

plazmata, ja zgolemuva hidratacijata i propustlivosta na mem-

branite.

Polarizacijata i zgolemenata jonska razlika na polusprovod-

liva membrana ovozmo`uvaat zgolemena osmoza i difuzija.

Doa|a do dvi`ewe na vodata od anoda kon katoda, taka {to

anodata kaj otoci ima resorptivno dejstvo.

Se menuva strukturata na jonite vo tkivata poradi nivnoto

dvi`ewe kon sprotivno naelektriziranite elektrodi, se menu-

va i acido-baznata ramnote`a poradi pridvi`uvawe na jonite

na vodorodot kon katodata i hidroksilnite joni kon anodata,

{to se odrazuva na funkcijata na enzimite i tkivnoto di{ewe

i sostojbata na biokoloidot.

Fiziolo{ko dejstvo

Vo fiziolo{ko dejstvo spa|a:

- ekscitomotorno dejstvo,

- efekt na protrahirana hiperemija so pozitivno trofi~ko

dejstvo (poizrazeno na katoda),

- analgetsko dejstvo (poizrazeno na anoda),

- resorptivno dejstvo (poizrazeno na anoda),

- nezna~itelno toplotno dejstvo.

1. Ekscitomotorno dejstvo. Vo predelot na elektrodite, gal-

vanskata struja ja menuva nadrazlivosta i sprovodlivosta

na tkivata. Taa pojava se narekuva elektrotonus.

Galvanskata struja ja zgolemuva nadrazlivosta i sprovodli-

vosta vo motornite nervi i muskuli. Procesot na regeneracija

na nervnite vlakna e pointenziven kvalitativno i kvantitativ-

no. Se primenuva vo lekuvawe na mlitavite parezi i paralizi, i

se aplicira pred elektrostimulacija, bidej}i taka go zabrzuva

procesot na reinervacija.

Pri ramnomerno te~ewe na galvanskata struja, taa ne gi nad-

raznuva motornite nervi i muskuli, odnosno ne predizvikuva

muskulna kontrakcija. Muskulna kontrakcija mo`e da nastane

samo pri zatvorawe i otvorawe na strujnoto kolo, i pri naglo

zgolemuvawe ili namaluvawe na ja~inata na strujata.

Fliger utvrdil deka pri zatvorawe na strujnoto kolo se javu-

va nadraznuvawe vo delot na katodata, a pri otvorawe na struj-

noto kolo se javuva nadraznuvawe na anodata.

23

FIZIKALNA TERAPIJA

2. Aktivna hiperemija na mestoto na galvanizacija (na povr-

{nite i dlabokite krvni sadovi), preku lokalno nadraz-

nuva~ko dejstvo na galvanskata struja vrz vazomotornite

nervi i pod vlijanie na biolo{ki aktivnite supstancii

(histamin, acetilholin, adrenalin).

Hiperemijata nastanuva i reflektorno na oddale~eni mesta

preku vazomotornite centri vo ΄rbetniot mozok i vo mozokot.

Taa trae 2 i pove}e ~asa, a pojaka e na katodata i trae podol-

go. Ko`ata pocrvenuva, a nejzinata temperatura se zgolemuva za

1-2°C.

Po gubewe na hiperemijata sé u{te ostanuva zgolemena vazo-

motorna nadrazlivost na mehani~ki, termi~ki i psihi~ki draz-

bi, koja trae i 24 ~asa.

Poradi hiperemijata doa|a do: podobra resorpcija na raspad-

nite produkti, podobro trofi~ko dejstvo, zabrzan metaboli-

zam, donesuva aktivni supstancii i kislorod, podobra razmena

na kiselite produkti na metabolizmot i normalizacija na pH

vrednosta na tkivata.

3. Analgetsko dejstvo (poizrazeno na anoda; ili ednakvo pod

katoda i anoda), kako posledica na:

- namaluvawe na tonusot na simpatikusot;

- gate kontrola - preku dejstvoto na galvanskata struja na

senzitivnite zavr{etoci vo ko`ata i supresija na bolka-

ta vo zadnite rogovi na ΄rbetniot mozok;

- osloboduvawe na endogenite opioidi;

- porast ili normalizacija na pH vrednosta (kon alkalna),

{to ja namaluva nadrazlivosta na nociceptorite.

4. Resorptivnoto dejstvo e poizrazeno na anoda, se zgolemuva

drazneweto na ko`nite receptori, se zgolemuvaat metabol-

nite procesi vo ko`ata. Se zabrzuva enzimskata aktivnost,

tkivnoto di{ewe i sostojbata na biokoloidite.

5. Toplotnoto dejstvo e zanemarlivo.

Odreduvawe na polaritet na elektrodite

Za primena na galvanska struja potrebno e da se znae polari-

tetot na elektrodite. Voobi~aeno, polaritetot e zapi{an na

aparatite. Sepak, za odreduvawe na polaritetot se primenuvaat

nekolku metodi:

1. Metoda na sozdavawe gas. Vo staklen sad napolnet so voda

na dovolna oddale~enost se stavaat kablite od ~ii kraevi

24

FIZIKALNA TERAPIJA

e simnata izolacijata, odnosno kraevite na sprovodnikot.

Se vklu~uva strujnoto kolo, so intenzitet od 15 do 20 mA,

pri {to vo predelot na edniot kabel doa|a do sozdavawe na

brojni meur~iwa gas. Toa e katodata, kade {to se oslobodu-

va pogolema koli~ina na vodorod, vo odnos na anodata kade

{to se sozdava pomala koli~ina na kislorod.

2. Metoda na promena na pH na sredinata. Dokolku lakmusova

hartija natopena so fiziolo{ki rastvor (NaCl) se vklu~i

vo kolo na galvanska struja, taa }e ja promeni bojata vo

predel na edniot pol. Pritoa sinata lakmusova hartija }e

ja smeni bojata vo crvena vo predel na anodata (pozitiven

pol) kade {to se sozdava HCl, a crvenata lakmusova hartija

}e ja smeni bojata vo sina vo predel na katodata (negativen

pol) kade {to se sozdava NaOH.

3. Metoda na osloboduvawe jod. Ako na pamuk natopen so rast-

vor na KJ se stavat kraevi od kablite so simnata izolaci-

ja i se vklu~i galvanska struja, po izvesno vreme pamukot

pod edniot kabel }e se oboi temnokafeno. Toa e anoda kade

{to jodot se izdvoil vo vid na atom.

Sl. 8. Aparat za galvanoterapija

Elektrodi za galvanoterapija

Galvanskata struja mo`e da se vnese vo teloto so pomo{ na

elek trodi, preku ko`a i ligavici, pod uslov tie da se neo{te-

teni za da se spre~i elektrolitniot efekt i o{tetuvaweto na

tkivoto na mestoto na aplikacijata.

Elektrodite mo`at da bidat od guma impregnirana so jagle-

rod (gumeno-grafitni) ili, mnogu poretko se od metal so debe-

25

FIZIKALNA TERAPIJA

lina od 0,25 do 0,5 mm, za da mo`at lesno da se prisposobat na

povr{inata na teloto.

Elektrodite sekoga{ treba da bidat postaveni taka {to si-

lovite linii }e go zafatat delot od teloto vo koj e patolo{-

kiot proces.

Spored goleminata i formata, elektrodite mo`at da bidat

razli~ni: plo~esti (kvadratna, pravoagolna i kru`na forma),

top~esti, kako kop~e i vo vid na valjak.

Sl. 9. Gumeno-grafitni

plo~esti elektrodi

Pred aplikacija, ko`ata se ~isti od masnotija i pot so slab

alkohol. Zadol`itelno ko`ata treba dobro da se pregleda i

da se voo~at ekskorijacii ili drugi promeni. Potrebno e da se

simne nakitot od regijata na koja se vr{i aplikacijata.

Dokolku elektrodite dojdat vo neposreden kontakt so ko`a-

ta ili ligavicata, pri protok na galvanska struja bi nastanal

elektroliten efekt i izgorenica od hemiska priroda, na anoda-

ta bi se sozdala koagulaciona nekroza (HCl), a na katodata koli-

kvaciona nekroza (NaOH).

Poradi toa kako medijator pome|u teloto i elektrodite se

postavuva pove}eslojna gaza so debelina od 1 do 2 cm ili visko-

zen sun|er natopeni vo topla voda, koi mora da gi preminuvaat

rabovite na elektrodite za okolu 1 cm.

Elektrodite mora da bidat vo dobar kontakt so ko`ata, pora-

di {to se pricvrstuvaat so pomo{ na gumeni lenti, remen~iwa,

zavoj i vre}i~ki so pesok, no ne treba da bidat prestegnati za da

ne nastane ishemija ili eventualno izgorenica. Bolniot treba

da zazeme udobna polo`ba, najdobro sede~ka ili le`e~ka.

26

FIZIKALNA TERAPIJA

Treba da se obrne vnimanie na mo`ni tehni~ki gre{ki: pos-

tavenosta na hidrofilnata gaza, sostojbata na elektrodite,

spojot pome|u elektrodite i kabelot i ja~inata na strujata.

Sl. 10. Postavuvawe na elektrodi

preku hidrofilna tkaenina

Sl. 11. Elektrodi pricvrsteni so

elasti~na lenta

Sl. 12. Elektrodi pricvrsteni so

elasti~na lenta

27

FIZIKALNA TERAPIJA

Postojat i specijalni elektrodi za galvanizacija: Bergoni-

e va polumaska, porano se primenuvale i golemi elektrodi so

razli~na forma (pravoagolni, vo forma na jaka i sl.), elektro-

di za primena na ligavici i dr.

Metodi na primena

Aparatite za galvanska struja mo`e da imaat dvo`ilen, tro-

`ilen ili ~etiri`ilen izvod.

- Kaj dvo`ilniot izvod nasokata na strujata mo`e da se menu-

va na aparatot so komutator i da se menuva polot na elekt-

rodite (pozitiven ili negativen).

- Kaj tro`ilniot izvod mo`at da se dobijat slednite kombi-

nacii: 1 katoda i 2 anodi ili 1 anoda i 2 katodi.

- Kaj ~etiri`ilniot izvod postojat 2 anodi i 2 katodi, so mo-

`nost za istovremeno zatvorawe na strujnite kola (na pr.,

transverzalna galvanizacija istovremeno na dvete {aki ili

dvete kolena i sl.).

Galvanizacijata mo`e da bide:

- stabilna, koga dvete elektrodi se fiksirani i strujata ne-

prekinato te~e;

- labilna, koga ednata elektroda e fiksirana, a drugata koja

e vo vid na valjak ili ~etka postojano se pridvi`uva;

- ritmi~ka, koga dvete elektrodi se fiksirani, no strujata

vo odreden ritam se prekinuva, taka {to strujata odgovara

na pravoagolni impulsi.

Tehniki na primena:

- monopolarna metoda, koga ednata elektroda e pomala (ak-

tivna, diferentna) poradi {to gustinata na strujata na nea

e pogolema, vo odnos na drugata (pasivna, indiferentna)

elektroda, i

- bipolarna metoda, koga dvete elektrodi se so pribli`no ed-

nakva golemina i imaat ista gustina na struja.

Spored polo`bata na elektrodite, galvanizacijata mo`e da

bide:

- popre~na (transverzalna), koga elektrodite se postaveni na

sprotivnite strani od segmentot, taka {to silovite linii

se popre~ni vo odnos na nadol`nata oska na ekstremitetite

i organite;

- nadol`na (longitudinalna), koga dvete elektrodi se na

istata strana, a silovite linii se nadol`ni vo odnos na na-

dol`nata oska na teloto;

28

FIZIKALNA TERAPIJA

- dijagonalna, koga elektrodite se postaveni na sprotivnite

strani od teloto, no ne popre~no tuku dijagonalno.

Elektrodite treba sekoga{ da bidat postaveni taka {to si lo-

vite linii }e go zafatat delot od teloto vo koj e patolo{kiot

proces.

Sl. 13. Popre~na tehnika na

galvanoterapija

Sl. 14. Longitudinalna tehnika na

galvanoterapija

Pri normalna tehnika treba da se vodi smetka negativnata elektroda

(katoda) da bide distalno postavena. So toa nasokata na dvi`eweto na

strujata }e bide kon srceto, odnosno vo nasoka na venskiot krvotok. Pri

paralelna primena ne e bitno kade e postavena negativnata a kade pozi-

tivnata elektroda. Na mestoto na bolkata ili otokot mo`e da se posta-

vi pozitivnata elektroda (anoda). Va`no e gazite na dvete elektrodi da

ne se dopiraat, bidej}i toga{ tekot na strujata mo`e da se odviva preku

gazite, a ne niz ko`ata. Elektrodite sekoga{ mora da bidat dobro fik-

sirani so gumeni perforirani lenti ili zavoj, a strujata treba postepe-

no da se zasiluva.

29

FIZIKALNA TERAPIJA

Posebni metodi na primena

- Galvanizacija na lice, kaj koja se primenuva elektroda vo

vid na polumaska t.n. Bergonieva polumasaka, koja se posta-

vuva na soodvetniot del od liceto, a drugata elektroda se

postavuva na nadvore{nata strana od sprotivnata nadlakti-

ca, odnosno na cervikalniot ΄rbet ili distalno na rakata

na istata strana. Dokolku e potreben tretman na dvete po-

lovini od liceto, procedurata se sproveduva naizmeni~no,

eden den na ednata a drugiot den na drugata polovina od li-

ceto. Se primenuva pri paraliza na n. facialis, nevralgija na

n. trigeminus.

- Jaka po [~erbak, pri lekuvawe na iritacija na vegetativni

ganglii (ganglion stelatum, ganglion cervicale superior i truncus sympaticus). Pogolemata elektroda vo vid na jaka se postavu-

va okolu vratot do ramewata, drugata indirektna elektroda

na lumbalniot ΄rbet.

- Ga}i~ki po [~erbak (refleksno-segmentno dejstvo vrz or-

ganite vo malata karlica). Aktivnata elektroda se postavu-

va na lumbalniot ΄rbet, a drugite dve na ventralnata strana

na proksimalniot del od dvete natkolenici.

Podgotovka na pacientot

Pred aplikacija na galvanoterapija na pacientot treba da mu

se objasni deka primenata na galvanska struja e potpolno bezopa-

na procedura. Po`elno e pri prvata aplikacija da se primenuva i

ponizok intenzitet, pod pragot na drazba, osobeno kaj deca.

Sl. 15. Rabotno mesto za

galvanoterapija

Delot od teloto na koj }e se aplicira galvanskata struja, od-

nos no }e se postavat elektrodite, treba da bide osloboden od

30

FIZIKALNA TERAPIJA

obleka i tu|i predmeti (nakit). Potrebno e da se pregleda ko-

`ata, koja ne smee da bide o{tetena. Rani~ki i mali grebnatini

mo`at da dovedat do ~uvstvo na “pe~ewe”, pa duri i do pojava na

„hemiski izgorenici”.

Pacientot treba da se postavi vo udobna polo`ba, sednata

ili legnata.

Dozirawe

Doziraweto zavisi od mestoto na primena, vozrasta i indi-

vidualnata podnoslivost na bolniot. Postojat:

1. Objektivni kriteriumi za dozirawe,

2. Subjektivni kriteriumi za dozirawe.

Objektivni kriteriumi za dozirawe

Doziraweto se odreduva spored ja~inata na strujata izrazena

vo miliamperi (mA) i povr{inata na elektrodite, pri {to se

presmetuva povr{inata na hidrofilnata gaza ili viskozniot

sun|er, izrazena so kvadratni santimetri (cm2).

Gustina na strujata e odnosot pome|u ja~inata na strujata i

povr{inata na elektrodata i se izrazuva vo mA/cm2. Se prime-

nuva galvanska struja so ja~ina od 0,01 do 0,2-0,5 mA/cm2.

Subjektiven kriterium za dozirawe

Strujata pri pominuvawe niz ko`ata gi nadraznuva senzitiv-

nite nervi.

Bolniot treba da ~uvstvuva trnewe, peckawe, bockawe, a

ne smee da ~uvstvuva pe~ewe i bolka, koi pretska`uvaat opas-

nost od pojava na izgorenici. Po 2-3 minuti od aplikacijata

kaj pacientot doa|a do adaptacija na receptorite na galvanska

struja, taka {to toga{ intenzitetot mo`e sosema malku da se

zgolemi.

Primenetiot intenzitet na struja treba da bide odreden

stro go individualno, i nekoga{ mo`e da bide razli~en i za eden

ist pacient.

Vremetraewe na procedurata

Traeweto na procedurata iznesuva od 10 do 20 minuti.

Vo edna serija na lekuvawe se primenuvaat od 10 do 15 proce-

duri.

31

FIZIKALNA TERAPIJA

Slednata serija mo`e da se primeni po pauza od 2 do 3 nedeli.

Gre{ki pri rabota:

1. Vremetraeweto na aplikacijata na galvanoterapija e naj-

~es to 15 minuti, no, sepak, najpravilen na~in na odredu-

vawe na vremetraeweto bi bilo so presmetuvawe na mA/

min, {to retko se pravi taka {to vkupnoto koli~estvo na

primenetata aplikacija e proizvolno.

2. Naglo zgolemuvawe na intenzitetot na galvanskata struja,

{to mo`e da bide neprijatno.

3. Pove}eslojnata gaza ili viskozniot sun|er ne smeat da bi-

dat suvi. Dokolku se primenuva voda od vodovod za natopu-

vawe na pove}eslojnite gazi, taa ne smee da bide studena

bidej}i doveduva do neprijatno ~uvstvo, tuku treba da bide

so temperatura od 38 do 40 0C.

4. Ne se dozvoluva rabota so dotraeni sprovodnici, ispukan

izo lacionen materijal, ogolen sprovodnik. Vo tekot na

aplikacijata mo`e da dojde do dopir na dva sprovodnika i

do prekin na strujnoto kolo. Sprovodnicite moraat da bi-

dat zameneti.

HIDROGALVANOTERAPIJA

Hidrogalvanoterapija pretstavuva kombinacija na dve fizikal-

ni proceduri: galvanska struja i topla bawa. Galvanskata stru ja

preku voda se prenesuva do pacientot. Kako procedura spa |a vo hi-

droterapija.

Taa mo`e da se primeni kako hidrogalvanska kada i kako

~etiri}eliska bawa.

1. Hidrogalvanskata kada e pogodna za primena, bidej}i vo-

data ramno merno gi opfa}a site delovi od teloto, spro-

veduvaweto na strujata e ednostavno, strujata dejstvuva na

zna~itelno pogolema povr{ina od teloto i ne se javuva-

at izgorenici. Terapiskoto dejstvo na strujata mo`e da se

zgolemi dokolku se zgolemi temperaturata na vodata ili

so dodavawe na nekoi lekoviti i mineralni supstancii.

Galvanskata kada e specijalen vid na kada, koja e napravena

od izolaciski materijal (plasti~na masa i sl.) na ~ii bo~ni

vnatre{ni yidovi od sekoja strana se vgradeni po tri pogolemi

grafitni ili metalni elektrodi so golemina od 40x50 cm.

32

FIZIKALNA TERAPIJA

Polo`bata na elektrodite e taka nagodena prviot par da od-

govara na gornite ekstremiteti, vtoriot par za trupot, a tretiot

par za dolnite ekstremiteti. Na popre~nite strani se nao|aat

elektrodi koi dejstvuvaat po dol`inata na teloto. Temperatu-

rata na vodata e 30-37°C. Vodata potpolno gi prekriva elektro-

dite.

Sl. 16. Hidrogalvanska kada

Na komandnata tabla mo`e da se odreduva nasokata na te~ewe

na strujata, a komutatorot ovozmo`uva promena na nasokata na

strujata bez pomestuvawe na pacientot.

Pacientot e vo polulegnata polo`ba, ne smee da dojde do di-

rekten dopir so elektrodite i mora mirno da le`i.

Pri primena na galvanska kada, 1/3 od strujata pominuva niz

teloto, dodeka pogolemiot del pominuva pokraj bolniot niz vo-

data, poradi {to se primenuva pogolema ja~ina na strujata (300 mA i pove}e). Pacientot toa mo`e da go podnese poradi golemi-

nata na elektrodite i otporot {to na strujata go pravi golemo-

to koli~estvo na voda vo kadata. Gustinata na strujata e najgole-

ma na povr{inata pome|u ko`ata i vodata. Pacientot izleguva

od kadata koga aparatot e isklu~en.

Za vreme na tretmanot treba da se ~uvstvuva samo ramnomer-

no trnewe ili bockawe, koe ne ja preminuva granicata na bolka,

na {to mora da se predupredi. Pojava na lokalizirano ~uvstvo

na pe~ewe mo`e da bide posledica na pomala lezija na ko`ata,

33

FIZIKALNA TERAPIJA

taka {to ko`ata vo predelot na aplikacijata treba vnimatelno

da se pregleda. Dokolku postoi pomalo o{tetuvawe na ko`ata,

na toj del treba da se nanese nekoja masna krema, vazelin i sl.

Pred vleguvawe vo kadata, pacientot treba da go simne nakitot

i site metalni predmeti. Potrebno e da se proveri dovodot i

odvodot na vodata, slavinite ne smeat da se otvoreni i vodata ne

smee da istekuva dodeka pacientot e vo kadata i e vklu~en vo ko-

loto na galvanska struja. Koga pacientot }e vleze vo kadata, se

vklu~uva tekot na galvanskata struja, so postepeno zgolemuvawe

na intenzitetot.

Dol`inata na traeweto na procedurata e 15-20, najmnogu 30

minuti. Terapijata se primenuva sekoj ili sekoj vtor den.

Sl. 17. Metalni elektrodi na kadi~ka

za hidrogalvanoterapija

Sl. 18. Grafitni elektrodi na kadi~ka

za hidrogalvanoterapija

2. ^etiri}eliskata bawa se sostoi od ~etiri kadi~ki od izo-

lator (plasti~na masa, pleksi staklo), dve za gornite i dve

za dolnite ekstremiteti, koi se postaveni taka da odgova-

raat na polo`bata na racete i nozete na pacient vo sedna-

ta polo`ba. Vo sekoja kadi~ka na bo~nite yidovi se nao|a

par na grafitni ili metalni elektrodi, so koi pacientot

ne treba da dojde vo dopir pri primaweto na procedurata.

Na toj na~in mo`e da se formira kolo na struja za sekoj

ekstremitet, a taka se isklu~uva srceto od strujnoto kolo.

Za race e potrebno da se nalie okolu 5 l voda, a za noze okolu 8 l voda, so temperatura 32-37°C, obi~no 36°C. Pacientot gi stava

racete vo kadi~kite do dolna tretina od nadlakticata i nozete

do sredina na potkolenicite.

34

FIZIKALNA TERAPIJA

Vodata treba da gi pokrie elektrodite vo potpolnost. Dokol-

ku se tie samo delumno vo voda, toga{ najsilnoto dejstvo na gal-

vanskata struja }e bide na povr{inata na vodata, pa bolniot }e

~uvstvuva neprijatno `arewe na dopirnata povr{ina na ko`ata

so nivoto na vodata, kade {to po zavr{uvaweto na procedura-

ta mo`e da ostane i crvena traga. Bolniot treba da gi simne

site metalni predmeti, ako ima malo o{tetuvawe na ko`ata da

go prema~ka so masna krema. Dodeka te~e strujata pacientot ne

smee da gi vadi, nitu da gi dvi`i ekstremitetite vo kadi~kata.

Koga se vklu~uva aparatot postepeno se zgolemuva intenzitetot

na strujata. Ako se koristat edna ili dve kadi~ki, intenzitetot

na strujata vo po~etokot e 5-10 mA i postepeno se zgolemuva do

20 ili 25 mA. Ako se vklu~eni site kadi~ki, se po~nuva so ista-

ta ja~ina na strujata, a se zgolemuva do 40 mA. Dodeka e bolniot

vo koloto na strujata ne smee da se menuva polot na strujata.

Menuvawe na polot na strujata se pravi samo koga pacientot e

isklu~en od strujnoto kolo.

Sl. 19. ^etri}eliska bawa za hidrogalvanoterapija

Samata galvanizacija, spored te~eweto na strujata, mo`e da

bide ascedentna (katoda dolu) ili descedenta (katoda gore).

Granicata na podnoslivost na strujata iznesuva 30-40 mA, bi-

dej}i vo voda se podnesuva pojaka struja. Vo terapiski celi obi-

~no se primenuva ja~ina na struja od 10 mA do 20 mA.

35

FIZIKALNA TERAPIJA

Va`no e vodata sekoga{ da gi prepokriva elektrodite, i da

ne istekuva, bidej}i vo toj slu~aj i strujata mo`e da “istekuva”.

Vo tekot na samata procedura, ne treba da se doleva ilida se

ispu{ta voda. Procedurata trae od 15 do 20 minuti, retko do 30

minuti.

Vo vodata vo kadi~kata mo`at da se stavat aromati~ni masla,

sulfur, nekoi drugi minerali ili rastvori na lekovi: vazodi-

latatori, analgetici i sl.

Po aplikacija na galvanska struja potrebno e ko`ata da se

izbri{e so krpa i da se posipe talk, bidej}i mo`e da nastane

iritacija na ko`ata ili dermatit (t.n. galvanic rash).

Indikacii i kontraindikacii za galvano i hidrogalvanot-erapija

Indikacii: nevralgija, nevrit, paralizi i parezi od peri-

feren tip, radikulopatii, polinevropatii, dijabeti~na angio-

patija i nevropatija, endarteritis obliterans, Rejnoov sindrom,

mijalgii, entezit, burzit, tendinit, periartrit, posttraumats-

ki edemi i hematomi, distorzii, artrozi, artriti, algodistro-

fija i dr.

Kontraindikacii: o{tetuvawa na ko`ata na mestoto na apli-

ka cijata, metalni predmeti vo predelot na tretmanot odnosno

pome|u elektrodite (osteosinteza, endoproteza), maligni tu-

mori i somnevawe za maligni tumori, mlade`i, akutni vospal-

itelni gnojni procesi, krvarewe i sklonost kon krvarewe, fe-

brilni sostojbi, zarazni bolesti, aktivna tuberkuloza, dekom-

penzirano srce, beli drobovi, hepar i bubrezi, bremenost, vgra-

den pejsmejker i dr.

Gre{ki pri rabota:

1. Ako nakitot ne se izvadi od racete pri primena na hidro-

galvanska procedura, se javuva crvenilo na tie mesta po

aplikacijata.

2. Vodata vo kadi~kite ne smee da bide studena

3. Vremetraeweto na aplikacijata ~esto e 15 minuti, a bi

bilo najdobro da se presmeta kako mA/min.

4. Primena na hidrogalvanoterapija dokolku del od ko`ata e

o{tetena.

5. Vo tekot na aplikacijata vodata da protekuva.

6. Pacientite go vadat ekstremitetot od kadi~kata pred da

se isklu~i aparatot.

36

FIZIKALNA TERAPIJA

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za zadol`itelniot

predmet:

1. Koi se biofizi~kite osnovi na dejstvo na galvanskata struja?

2. Kakva e sprovodlivosta na galvanskata struja?3. [to e polarizacija?4. Koe e fiziolo{koto dejstvo na galvanskata struja?5. Kako se dozira galvanskata struja?6. Koi se mo`ni gre{ki pri aplikacija na galvanska struja?7. Koi se indikaciite za primena na galvanoterapija?8. Koi se kontraindikaciite za primena na galvanoterapi-

ja?9. Koi se aparatite i opremata za hidrogalvanoterapija (hi-

drogalvanska kada i ~etri}eliska bawa)?10. Kakvo e doziraweto pri hidrogalvanoterapija?11. Koi se mo`nite gre{ki pri aplikacija na hidrogalvanote-

rapija?

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za izborniot pred-

met:

1. Koi se metodite za odreduvawe na polaritetot na elektro-dite?

2. Kakvi elektrodi se koristat za galvanoterapija i kako treba da bidat postaveni?

3. Koi se metodite na primena na galvanoterapija?4. Koi se tehniki na primena na galvanoterapija?5. Kakva mo`e da bide galvanizacijata spored polo`bata na

elektrodite?6. Koi se posebni metodi na primena na galvanoterapija?7. Kako se podgotvuva pacientot za galvanoterapija?8. Koi se objektivni i subjektivni kriteriumi za dozirawe

pri galvanoterapija?9. Kakvi elektrodi se koristat pri galvanoterapija i kako i

kade se postaveni?10. Kako se podgotvuva pacientot za hidrogalvanoterapija?11. Koj e na~inot na aplikacija na hidrogalvanoterapija?

Zada~i za prakti~na nastava:

1. Podgotvete pacient za galvatoterapija.2. Podgotvete pacient za hidrogalvanoterapija.3. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na galvanote-

rapija.

37

FIZIKALNA TERAPIJA

4. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na hidrogalva-

noterapija.

5. Primenete razli~ni tehniki na galvanoterapija spored

polo`bata na elektrodite (transverzalna, longitudinal-

na, dijagonalna).

6. Primenete razli~ni tehniki na galvanoterapija (monopo-

larna i bipolarna).

7. Primenete hidrogalvanoterapija.

38

FIZIKALNA TERAPIJA

ELEKTROFOREZA SO LEKOVI

Elektroforeza (jontoforeza) e elektroterapiska postapka

na vnesu vawe lekovi vo organizmot, so posredstvo na ednonaso~na

konstantna (galvanska struja).

Biofizi~ki osnovi

Za da mo`e lekot da bide vnesen vo organizmot po pat na

elektroforeza, potrebno e toj da disocira na joni. Toj mo`e da

bide vnesen samo od onaa elektroda koja e isto naelektrizirana

kako i negovata aktivna komponenta. Pri elektroforeza doa|a

do dvi`ewe na disociranite joni vo rastvor, pri {to katjonite

se dvi`at kon katodata, a anjonite kon anodata.

Potrebno e da se znae dali lekot e kat jon ili anjon, bidej}i

tie se vnesuvaat na raz li ~ni na~ini. Za toa svojstvo na lekot se

pra{uva proizveduva~ot, koj e dol`en da gi znae jonskite svojst-

va na svojot lek. Dokolku se zgre{i polot, lekot ostanuva na

onaa elektroda kade {to bil nanesen i nema terapisko dejstvo.

Treba da se proveri dali lekot gi zadr`uva farmakolo{kite

svojstva i dali se vnesuva vo koli~estvo so koe ima terapisko

dejstvo.

Koli~estvoto na molekulite koi di so ci raat na joni, kako i

koli ~estvoto na molekulite koi se formiraat od joni, zavisi

od koncen tracijata na rastvorot, vidot na rastvoruva~ot i tem-

peraturata.

Lekovite vleguvaat vo organizmot

niz izvodnite kanali na potnite ̀ lezdi,

mnogu pomalku niz izvodnite kanali na

lojnite `lezdi, a sosema nezna~itelno

niz epidermot.

Lekot prodira 1 mm, osven niskomole-

kularnite lekovi koi mo`at da prodrat

i podlaboko. Se smeta deka brzinata na

dvi`ewe na jonite vo kolo na galvanska

struja e 1 cm na ~as. Sl. 20. Elektroforeza na lek

39

FIZIKALNA TERAPIJA

Hiperemijata pod katodata e poizrazena i trae podolgo ot-

kol ku pod anodata. Jonite vo podra~jeto na hiperemijata patu-

vaat poednostavno i pobrgu.

Eden del od vneseniot lek vo ko`ata i potko`noto tkivo soz-

dava depo, koe vo zavisnost od vidot na lekot trae od nekolku

~asa do nekolku dena, a potoa po pat na limfata i krvta pre-

minuva vo celiot organizam. Drugiot del od lekot, koj dobro

difundira, vo potko`noto tkivo direktno preminuva vo cir-

kulacijata, ne po~ituvaj}i gi pove}e pravilata na dvi`ewe vo

koloto na strujata, dodeka tretiot del, na kleto~nite membrani

i drugite grani~ni povr{ini, preminuva vo elektroneutralna,

no hemiski aktivna sostojba.

Fiziolo{ko i terapisko dejstvo

Pri elektroforeza so lekovi, na organizmot istovremeno

dejstvuva i galvanskata struja i lekot. Vneseniot lek dejstvuva

nadraznuva~ki na receptorite vo ko`ata, predizvikuvaj}i lo-

kalni i op{ti nevrorefleksni reakcii.

Prednostite na vnesuvawe na lekot po pat na elektroforeza

vo sporedba so drugi na~ini na vnesuvawe se slednive:

- vneseniot lek ima prodol`eno dejstvo, bidej}i vo ko`ata

sozdava depo, od kade postepeno se eliminira (2-5 dena) pre-

minuvaj}i po limfen pat i preku krvta vo celiot organizam;

- kaj povr{inski procesi, postoi mo`nost za lokalno dejstvo

(kaj luzni i infiltrativni promeni, naru{ena cirkulacija

na krvta vo vid na kapilarna staza, avaskulari tkiva - u{na

{kolka);

- se izbegnuva gastri~na netolerancija i se zaobikoluva krvo-

tokot na crniot drob;

- vnesuvaweto na lekot e bezbolno;

- od depoto mo`e da ima i refleksno dejstvo - segmentalno,

preku CNS ili vnatre{nite organi i

- se izbegnuvaat op{tite nesakani dejstva na nekoi lekovi

(na pr., kortikosteroidi).

Nekoi lekovi se farmakolo{ki poaktivni koga se vnesuvaat

so elektroforeza, otkolku na nekoj drug na~in. Se smeta deka

toa nastanuva zatoa {to galvanskata struja ja zgolemuva priem-

~ivosta (osetlivosta) na receptorite za odredeni lekovi.

Najgolem nedostig na elektroforezata so lekovi e toa {to

ne se znae to~noto koli~estvo na lekot {to se vnesuva vo orga-

nizmot. Spored Ula{~ik, po 20 minuti elektroforeza na 1%

40

FIZIKALNA TERAPIJA

rastvor, so ja~ina na struja od 10 mA, vo organizmot navleguva

2-5% od lekot koj e staven na hidrofilnata gaza.

Kaj postari lu|e so trofi~ki promeni na ko`ata, prodira-

weto na lekot e pomalo.

Za sekoj lek postoi optimalna koncentracija pri koja toj se

vnesuva vo najgolemo koli~estvo. Za najgolem broj od lekovite

taa iznesuva od 1 do 5%. Dokolku koncentracijata se zgolemuva,

se javuva proces na molizacija, odnosno preminuvawe na jonite

vo molekuli.

Koli~estvoto na lekot koe prodira vo ko`ata zavisi od ja~i-

nata na strujata, ~istotata na rastvorot, vremeto na protekuva-

weto na strujata i od goleminata na elektrodite.

Vrz osnova na osobinite na lekot, kako {to se: negovoto po-

teklo (organsko, neorgansko), goleminata na ~esti~kite, pro-

dornata mo} niz ko`ata i tkivata, lokalnoto nadraznuva~ko

dejstvo itn., za sekoj lek postoi odredeno koli~estvo koe zavisi

od primenetata ja~ina na strujata i od traeweto na procedurata,

pri {to proizvodot na ja~inata na strujata i traeweto na pro-

cedurata, izrazen vo miliamperi vo minuta (mA/min), za oddelni

lekovi treba da e postojan.

Vrz osnova na primenetata ja~ina na strujata, koja zavisi od

povr{inata na elektrodata i od subjektivnata podnoslivost na

bolniot, se odreduva traeweto na procedurata. Vo ramkite na

proizvodot izrazen vo miliamperi vo minuta, se prepora~uva

primena na struja so pomala ja~ina a podolgo traewe (0,1-0,5 mA/cm2, 15-20 min). Se prepora~uva lekot da se dava vo koncentraci-

ja od 1 do 3 %, so tendencija za pomala koncentracija i struja so

pomala ja~ina (0,3 mA/cm2).

Sl. 21. Popre~na primena na elek-

troforeza so lek na sko~en zglob

41

FIZIKALNA TERAPIJA

Dokolku procedurata trae podolgo od 15 do 20 minuti, ko-

li~estvoto na vneseniot lek se namaluva poradi “parazitnoto

dejstvo” na vodorodnite joni na anodata i hidroksilnite joni

na katodata. Osven vodorodni i hidroksilni joni, “parazitno

dejstvo” imaat i drugi joni, dokolku se najdat vo rastvorot ili

na hidrofilnata gaza. Zatoa e potrebno rastvorite na lekovi-

te da bidat ~isti, a hidrofilnite gazi da se obele`at i da se

koris tat samo za elektroforeza na eden ist lek.

Tehnika na primenaTehnikite na primena se isti kako kaj galvanskata struja, so

toa {to hidrofilnata gaza na aktivnata elektroda se natopuva

so redestilirana voda, a potoa ramnomerno se stava rastvorot

od lekot. Se prepora~uva aktivnata elektroda da bide pomala

od pasivnata, za na nea gustinata na strujata da bide pogolema.

Lekot mo`e da bide vo vid na liofiliziran pra{ok, mast,

krema ili gel (1-3% koj se postavuva na povr{ina ne pogolema

od 20 cm2). Lekot koj e vo forma na liofiliziran pra{ok mora

da bide rastvorliv vo voda. Podobro e da se primenuva pomala

koncentracija na lekot, a da se primenuva podolgo vreme. Na

mestoto na primena na lekot se postavuva aktivnata, pomalata

elektroda, a inaktivnata, pogolemata na oddale~eno mesto.

Dokolku lekot e vo mrsna podloga, prvo se vtriva vo ko`ata,

a potoa preku ko`ata se stava gaza natopena so redestilirana

voda. Na aktivnata elektroda ne treba da se upotrebuva obi~na

voda, bidej}i taa sodr`i joni koi konkuriraat na jonot na aktiv-

nata supstancija od lekot. Disperzivnata elektroda e pogolema

od aktivnata i se postavuva na voobi~aen na~in.

Sl. 22. Popre~na primena na elek-

troforeza so lek na koleno

42

FIZIKALNA TERAPIJA

Dokolku se saka da se postigne podolgo zadr`uvawe na lekot

vo tkivata i negovo protrahirano dejstvo, nekolku ~asa pred

i posle elektroforezata ne treba da se primenuvaat toplot-

ni i drugi proceduri koi predizvikuvaat hiperemija. Dokolku

se saka brzo prodirawe na lekot, elektroforezata treba da se

kombinira so ovie proceduri, taka {to pred elektroforeza }e

se apliciraat infracrveni zraci ili parafin.

Naj~esto se primenuva elektroforeza

so slednite lekovi:

- EF so jod (KJ), 2-5% (1-10%), (-), so

skleroliti~no i analgetsko dejstvo, za

namaluvawe na luzni i kontrakturi;

- EF so Analgin, Ketoprofen, Diclofenac, Pi-roksikam, Indometacin, Fenilbutazon (-), so

analgetsko i antivospalitelno dejstvo;

- EF so Novocain, 1-5% novokain hidrohlorid

(+), so analgetsko i trofi~ko dejstvo;

- EF so vazodilatatori - Redergin, Alcor-nin (+);

- EF so CaCl2, 2% (1-10%), (+), miorelak-

santno, za namaluvawe na otok, za stimu-

lacija na kalus, kaj osteoporoza, algodis-

trofija vo akutna faza;

- EF so Thiomucase, 200 IE vo 10 cm3 desti-

lirana voda (-), fibrinoliti~no dejstvo,

odnosno spre~uva fibroza na otoci;

-EF so kortikosteroidi - Hydrocortizon, 1% Hydrocortizon na

masna podloga, (+); Dexamethason - dexamethason natrium, koj

~esto se dava vo kombinacija so 4% rastvor na Lidocain, dej-

stvuva antiinflamatorno;

- EF so antibiotik - Penicilin (-), Gentamicin (+);- EF so antihistaminik (+);

- EF so magnezium, 2% r-r magnezium sulfat (+), dejstvuva

miorelaksantno i vazodilatatorno.

Indikacii i kontraindikaciiIndikacii za primena na elektroforeza: posttraumatski sos-

tojbi so kontraktura, otok, bolka; stimulacija na kalus, degene-

ra tivni revmatski zaboluvawa, ankilozanten spondilit, von-

zgloben revmatizam (periartriti, enteziti, tendovaginiti),

algodistrofi~en sindrom, Rejnoova bolest, vospalitelni revmat-

ski zaboluvawa, o`ilno tkivo, luzni, paraliza na n. facialis i dr.

Sl. 23. Lekovi za elektroforeza

43

FIZIKALNA TERAPIJA

Kontraindikacii se istite kako za primena na galvanska stru-

ja i alergija na soodvetniot lek.

Gre{ki pri rabota:

1. Pove}eslojnata gaza ne smee da bide

natopena so studena voda, tuku so

topla.

2. Pove}eslojnata gaza na koja se nane-

suva lekot ne smee da bide natope-

na so fiziolo{ki rastvor, bidej}i

}e dojde do sozdavawe na “parazitni

joni”.

3. Aplicirawe na lekot preku nesood-

vetnata elektroda.

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto

od zadol`itelniot predmet:

1. Koi se biofizi~kite osnovi na elek-

tro forezata?

2. Koi se prednostite i nedostatocite

od vnesuvawe na lekovi so elektro-

foreza?

3. Koi se indikaciite i kontraindikaciite za primena na

elektroforeza?

4. Koi se opasnostite i gre{kite pri aplikacija na elektro-

foreza?

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto od izborniot pred-

met:

1. Koi lekovi se apliciraat po pat na elektroforeza i pora-

di koe nivno dejstvo?

2. Od koja elektroda se apliciraat lekovite za elektrofore-

za?

3. Koi se tehniki na aplikacija na elektroforeza?

Zada~i za prakti~na nastava

1. Primenete elektroforeza so razli~ni lekovi kaj razli~ni

patolo{ki sostojbi.

2. Primenete elektroforeza na razli~ni regii od teloto.

Sl. 24. Elektroforeza so lek

na lakot

44

FIZIKALNA TERAPIJA

DIJADINAMSKI STRUI

Dijadinamskite strui se ednonaso~ni niskofrekventni im-

pulsni strui so polusinusoidalen oblik. Tie se sostojat od se-

rija na razli~no modulirani impulsi spored frekvencija, in-

tenzitet i amplituda.

Tie se so frekvencija od 50 i 100 Hz i traewe na impulsot

od 10 ms. Ovie modulacii se kombiniraat so galvanska struja

(baza) koja e so nizok intenzitet od najmnogu 2-3 mA, i so kratko

traewe, koe e obi~no vo periodite na menuvawe na polovite na

elektrodite.

Niv gi dizajniral i gi primenil francuskiot stomatolog

Pjer Bernar, poradi toa se narekuvaat i Bernarovi strui. Do-

kolku primenata na monofazen ili difazen oblik trae podolgo,

doa|a do femonen na adaptacija, taka {to tkivata prestanuvaat

da reagiraat. Reakcija se javuva samo ako se zgolemi intenzite-

tot na strujata, ili ako frekvencijata se namali za polovina.

Modulacii na dijadinamskite strui

1. Ednofazen fiksiran oblik-MF (fr. monofase fixe), se edno-

naso~ni polusinusoidalni impulsi so frekvencija od 50

Hz. Traeweto na impulsot e 10 ms, a zad sekoj impuls sledu-

va interimpulsen interval bez elektri~na aktivnost, koj

trae, isto taka, 10 ms. Ovaa modulacija predizvikuva po-

jaki vibracii i pomala adaptacija.

2. Dvofazen fiksiran oblik-DF (fr. difase fixe), se impulsi so

frekvencija od 100 Hz. Traeweto na impulsot e 10 ms, pri {to

impulsite sledat eden po drug bez interimpulsen interval.

Ovaa modulacija sozdava ~uvstvo na vibracija i bockawe.

3. Modulacija na kratki periodi-CP (fr. module en courtes pe-riodes), kaj koja ednofazniot fiksiran oblik (MF) trae 1 s,

dvofazniot fiksiran oblik (DF) trae, isto taka, 1 s.

4. Modulacija na dolgi periodi-LP (fr. module en longues pe-riodes), pri {to ednofazniot fiksiran oblik (MF) trae

5 s, a dvofazniot fiksiran oblik (DF) trae 10 s, pri {to

ednata faza od dvofazniot fiksiran oblik e konstantna,

dodeka drugata e amplitudno-modulirana, odnosno intenzi-

tetot postepeno se zgolemuva i se namaluva.

45

FIZIKALNA TERAPIJA

5. Modulacija na ritam sinkopa - RS (fr. rythme syncope), so ednofazen fiksiran oblik (MF) vo traewe od 1 s i inter-

mitenten interval vo traewe od 1 s.

Slika 25. Modulacii na dijadinamski strui

Pri odreden intenzitet, dijadinamskite strui predizvikuva-

at peckawe, trnewe, mraviwawe i vibracii. Toa e prag na draz-

ba. So ponatamo{no zgolemuvawe na intenzitetot nastanuva

mus kulna kontrakcija, a so u{te pogolemo zgolemuvawe se dos-

tiga i pragot na bolkata. Pome|u pragot na drazbata i pragot na

bolkata se nao|a zonata na fiziolo{ko dejstvo.

Fiziolo{ko i terapisko dejstvo

Fiziolo{koto dejstvo se sostoi vo:

- nadraznuvawe na A-beta nervnite vlakna so golem dijame-

tar, koi prenesuvaat impulsi od mehanoreceptorite,

- nadraznuvawe na nervnite A-delta i C tip na vlakna koi

prenesuvaat bolka,

- nadraznuvawe na kleto~nata membrana i promena vo nejzi-

nata propustlivost,

- vazodilatacija, zgolemuvawe na lokalnata cirkulacija {to

se dol`i na blokirawe na aktivnosta na simpatikusot,

- simpatikoliti~ko dejstvo, - vospostavuvawe ramnote`a na vegetativniot nerven sistem,

46

FIZIKALNA TERAPIJA

- spazmoliti~no dejstvo,- analgetski efekt na nivo na gate kontrola, so blokirawe na

bolnite aferentacii na spinalno nivo i osloboduvawe na endogenite opioidi (enkefalini i endorfin),

- nadraznuvawe na intaktnite motorni nervni vlakna,- se slu~uvaat i promeni koi se dol`at na galvanskata struja:

promeni vo koncentracijata na jonite (K i Na) vo predel na kleto~nata membrana, zgolemeno koli~estvo na vodorodni joni pod katodata, promeni vo jonskata struktura na tkiva-ta, sozdavawe na polarizaciona struja, promeni vo disperzi-jata na kleto~nite koloidi, zgolemuvawe na propustlivosta na membranite, zabrzuvawe na metabolizmot vo tkivoto. Site efekti se poizrazeni na katodata. So menuvaweto na pH na tkivata i jonskata struktura, doa|a do reakcija preku receptorite vo tkivata, i se javuvaat segmentalni i op{ti reakcii od tipot na hiperemija i aktivacija na biolo{ki aktivni supstancii.

Terapiskite dejstva vrz organizmot se:

- analgetsko dejstvo, za {to naj~esto se primenuvaat CP, LP i MF. LP-modulacijata se odlikuva so brzo, silno i dolgotraj-no analgetsko dejstvo;

-simpatikoliti~no dejstvo, koe predizvikuva vazodilataci-ja, a koe najdobro se dobiva so primena na DF;

- DF-modulacijata go namaluva ko`niot otpor poradi {to se primenuva kako voved vo lekuvawe so dijadinamski strui vo traewe od 0,5 do 1 minuta. Ovaa modulacija ima simpatiko-liti~no dejstvo i analgetsko dejstvo;

- CP-modulacijata dejstvuva prete`no vazoaktivno, predizvi-kuva hiperemija, ja podobruva trofikata na tkivata i ja po-dobruva resorpcijata na otokot i hematomot, ja namaluva bolkata i dejstvuva na namaluvawe na tonusot na popre~no prugastata muskulatura;

- miostimulativno dejstvo, pri {to se stimuliraat inaktiv-ni nor malno inervirani muskuli so modulacijata RS. Se predizvikuvaat tetani~ki kontrakcii vo tekot na dejstvuva-weto na impulsot, koi se smenuvaat so potpolno opu{tawe na muskulaturata vo tekot na interimpulsniot interval.

Aparati Boksot vo koj se primenuvaat dijadinamskite strui e edna-

kov na onoj za primena na galvanska struja.

47

FIZIKALNA TERAPIJA

Postojat pove}e vidovi na aparati za primena na dijadinam-

ski strui, od razli~ni proizvoditeli koi mo`at da bidat

samo za nivna primena, ili kombinirani, za primena i na

nekoj drug vid na fizikalen agens. Na aparatot, me|u dru-

goto, postojat tasteri za izbor na razli~ni modulacii na

dijadinamski strui, tajmer za odreduvawe na vremeto na te-

rapijata, elektrodi i dr.

Dijadinamskite strui se primenuvaat so pomo{ na plo~esti

ili {oljesti elektrodi. Plo~estite elektrodi se naj~esto od

guma impregnirana so jaglerod i mo`at da bidat so razli~ni di-

menzii. Postojat golemi i mali {oljesti elektrodi koi se fik-

siraat so ra~en dr`a~.

Podgotovka na pacient

Pacientot treba da bide postaven vo udobna polo`ba, legna-

ta ili sednata. Delot od teloto koj treba da bide tretiran tre-

ba da bide osloboden od obleka. Treba da se napravi inspekcija

na ko`ata na mestata kade {to }e bidat postaveni elektrodite.

Ko`ata ne smee da bide o{tetena, bidej}i vo sprotivno mo`e da

dojde do neprijatno peckawe i `arewe.

Pred vklu~uvawe na aparatot pacientot treba da se podgotvi

so toa {to treba da mu se objasni {to }e po~uvstvuva vo tekot

na aplikacijata.

Slika 26. Paravertebralna primena na dijadinamski strui

Tehniki na primena

Pome|u elektrodite i ko`ata se stava viskozen sun|er, za da se

spre ~i kausti~noto dejstvo na sekundarnite produkti od elektro-

lizata na ko`ata koja nastanuva pod dejstvo na galvanskata stru-

ja. Za{titniot sun|er mora da bide natopen so topla voda.

48

FIZIKALNA TERAPIJA

Ko`ata na koja se postavuvaat elektrodite mora da bide

zdrava, neo{tetena, a elektrodite treba da bidat dobro fiksi-

rani so gumeni perforirani lenti ili so vre}i~ki so pesok.

Postavuvaweto na elektrodite zavisi od osnovnoto zabolu-

vawe.

Postojat nekolku tehniki na primena:

1. Primena na bolni to~ki. Se upotrebuvaat mali {oljesti

elektrodi, pri {to katodata se stava na mestoto na bolka-

ta, a anodata 2 - 3 cm proksimalno od nea. Vo po~etokot se

dejstvuva na bolnata to~ka od prv red, na najbolnoto mesto,

a potoa na pomalku bolnite to~ki, odnosno bolnite to~ki

od vtor, tret red. Se primenuva kaj nevralgii na n. trigemi-nus, n. occipitalis, nn. intercostales.

2. Primena dol` nervno steblo. Kaj lumboi{ialgija elekt-

rodite prvo se postavuvaat na lumbosakralniot del od

΄rbetot, a potoa na Valeovite (Valliex) bolni to~ki dol`

zadnata strana na natkolenicata i potkolenicata, sé do

stapaloto. Kaj cervikobrahijalen sindrom elektrodite

se postavuvaat paravetrebralno na cervikalniot del od

΄rbet ot, a potoa supraskapularno, paraskapularno i dol`

rakata. Pritoa katodata treba da e distalno, a anodata

proksimalno postavena.

3. Segmentalna (paravertebralna) primena. Elektrodite se stavaat paravertebralno na soodvetnite segmenti od ́ rbetot, popre~no (transverzalno) ili nadol`no (longitudinalno).

Slika 27. Transregionalna primena na dijadinamski strui vo predel na ra~en zglob

4. Gangliotropna primena. Se primenuvaat {oljesti elektro-di, edna ta (katodata) se stava na mestoto na proekcijata na

49

FIZIKALNA TERAPIJA

simpati~kiot ganglion (ganglion cervicale superior, ganglion stellatum, truncus sympathicus), a drugata 2 - 3 cm proksimal-no. Se primenuva dvofazen fiksiran oblik (DF) vo traewe od 3 minuti, bez promena na pol. Se primenuva ipsilate-ralno, poradi vazotropniot efekt kaj M. Rayneud, M.Burger, M.Sudeck i dr.

5. Transregionalna (transartikularna) primena. Elektrodi-te se posta vuvaat popre~no (transverzalno) na soodvetnata regija, na primer, popre~no na eden zglob, no mo`at i lon-gitudinalno.

6 Elektrostimulacija na muskuli se pravi so modula cijata RS. Elektrodite se stavaat vrz muskulot ili muskulite koi treba da se stimuliraat, pri {to katodata se postavu-va vo blizina na motornata to~ka na muskulot, a anodata na drugiot kraj od muskulot.

Slika 28. Transregionalna primena na dijadinamski strui vo predel na ramo i koleno

Dozirawe

Dijadinamskite strui sodr`at dve komponenti: galvanska (baza) i impulsna (doza).

Pri aplikacija, prvo se vklu~uva bazata so intenzitet od 1 do 3 mA, a potoa dozata se odreduva individualno do pojava na ~uvstvo na bockawe i vibracii. Kaj nekoi aparati bazata se vklu~uva avtomatski.

Pri isklu~uvawe na aparatot, prvo se isklu~uva dozata, a potoa bazata.

Za da se spre~i adaptacijata na tkivata, sekoja modulacija treba da trae odredeno vreme, pri {to kako voved vo procedura-ta se primenuva dvofazniot fiksiran oblik (DF) vo traewe od 1 min., potoa modulacijata na kratkite periodi (CP) trae od 2 do

50

FIZIKALNA TERAPIJA

4 min., a modulacijata na dolgite periodi (LP) trae, isto taka, od 2 do 4 minuti.

Za blokada na simpatikus se primenuva DF vo traewe od 3 min., bez promena na pol.

Vo tekot na seansata se prepora~uva promena na polaritetot na elektrodite. Vo toj slu~aj sekoj oblik i modulacija bi tre-balo da traat dva pati podolgo. Edna seansa obi~no trae od 4 do 6 minuti, a maksimalno mo`e da trae do 12 minuti. Edna serija na lekuvawe se sostoi od 6 do 10 seansi, a mo`e da se povtori po pauza od 7 do 10 dena.

Dokolku se tretiraat pove}e to~ki, traeweto na procedura-ta na prvata to~ka e 3 min., kaj vtorata to~ka 2 min., a kaj osta-natite to~ki samo po 1 min.

Sl. 29. Transregionalna primena

na dijadinamski strui

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii za primena na dijadinamski strui: nevralgii, ne-

vrit, cervikalen i lumbalen sindrom, radikulopatii, miofa-

scijalen sin drom, mijalgii, periartriti, epikondilit, entezit,

artrozi, artritis, posttrauma tski sostojbi (distorzii, kontu-

zii, luksacii, subluksacii), algodistrofi~en sindrom, Rejnoov

sindrom, endarteritis obliterans, herpes zoster, migrena i dr.

Kontraindikacii: vgraden pejsmejker, maligni tumori, kr-

varewe i sklonost kon krvarewe, zarazni bolesti, febrilni

sostojbi, aktivna tuberkuloza, bremenost, dekompenzirano srce,

beli drobovi, crn drob i bubrezi; prisustvo na metal vo regi-

jata {to se tretira, akuten i subakuten tromboflebit i dr.

51

FIZIKALNA TERAPIJA

Ne se prepora~uva primena pri dermatolo{ki bolesti, vo

predel na torakalen yid, kaj sve`i frakturi, vaskularni bo-

lesti, kaj kalkuloza na `ol~ni i urinarni pati{ta lokalno,

naru{en senzibilitet za dopir i temperatura, kaj pacienti koi

ne sorabotuvaat i dr.

Gre{ki pri rabota

Pri aplikacija na dijadinamski strui mo`ni se slednite

gre{ki:

- nedovolno navodeneti sun|eresti navlaki koi se postavu-

vaat vrz elektrodite, {to bara zgolemuvawe na intenzite-

tot na strujata;

- pacientot sam da gi fiksira elektrodite;

- kaj aparati so posebni potenciometri za baza i doza, bazata

kaj site pacienti da bide vklu~ena na 1mA.

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za zadol`itelniot

predmet:

1. [to se dijadinamski strui?

2. Objasnete gi modulaciite na dijadinamskite strui.

3. Koe e fiziolo{koto i terapisko dejstvo na dijadinamski-

te strui?

4. Objasnete gi na~inite na aplikacija na dijadinamskite

strui.

5. Kako se doziraat dijadinamskite strui?

6. Koi se indikaciite i kontraindikaciite za primena na di-

jadinamski strui?

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto za izborniot pred-

met:

1. Kakvi vidovi elektrodi se koristat za aplikacija na dija-

dinamski strui?

2. Kako se podgotvuva pacientot za primena na dijadinamski

strui?

3. Opi{ete gi tehnikite na primena na dijadinamskite strui.

4. Koi se mo`nite gre{ki pri aplikacija na dijadinamski

strui?

52

FIZIKALNA TERAPIJA

Zada~i za prakti~na nastava:

1. Podgotvete pacient za primena na dijadinamski strui.

2. Podgotvete go aparatot i elektrodite za primena na dija-

dinamski strui.

3. Primenete razli~ni tehniki na aplikacija na dijadinam-

ski strui na razli~ni regii od teloto.

53

FIZIKALNA TERAPIJA

FARADSKA I NEOFARADSKA STRUJA

Klasi~na faradska struja

Klasi~na faradska struja e naizmeni~na asimetri~na impuls-

na struja so frekvencija od 1 do 100 Hz. Se upotrebuvala vo XIX

i vo po~etok na XX vek vo dijagnostika i terapija, no pove}e ne

se upotrebuva.

Neofaradska struja

Neofaradska struja e ednonaso~na impulsna struja so frekven-

cija od 1 do 100 Hz. Impulsite se ostroagolni, so {iro~ina

obi~no do 1 ms; ~esto se moduliraat: amplitudno, vremenski ili

frekvenciski.

Neofaradskata struja dejstvuva nadraznuva~ki na senzitiv-

nite i motor nite muskuli i nervi. Se koristi vo klasi~nata

elektrodijagnostika za ispituvawe na “faradskata” nadrazli-

vost na nervite i muskulite namesto faradskata struja.

Modulirana neofaradska struja se upotrebuva za stimulaci-

ja na zdravi muskuli so inaktivitetna atrofija, kaj koi se pre-

dizvikuvaat muskulni kontrakcii.

Neofaradska struja se dobiva naj~esto od aparati za galvano-

terapija i aparati za dobivawe na impulsna galvanska struja. Se

dobiva taka {to se izbira triagolna forma na impulsi, vreme-

traewe na impuls od 1 ms, pauza pome|u impulsi 20 ms, so {to se

dobiva frekvencija od 50 Hz.

Sl. 30. Neofaradska struja

Vo terapija mo`e da se primenuva monopolarna i bipolar-

na tehnika. Priborot i opremata e ist kako za galvanoterapija.

54

FIZIKALNA TERAPIJA

Monopolarnata tehnika obi~no se primenuva kako labilna teh-

nika - ednata elektroda e vo vid na valjak i se pridvi`uva preku

celoto podra~je koe se tretira, dodeka drugata e fiksirana. Bi-

polarnata tehnika se primenuva so elektrodi koi se postavu-

vaat longitudinalno na segmentot. Po`elno e elektrodite da

bidat obvitkani so pove}eslojna gaza ili viskozen sun|er nato-

peni vo topla voda poradi subjektivnoto ~uvstvo na pacientot.

Indikacii: histeri~na odzemenost, no}no mokrewe i drugi

psihogeni problemi.

Kontraindikaciite se isti kako za galvanska struja i drugi-

te ednona so~ni strui.

Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto:

1. [to e neofaradska struja?

2. Koe e terapiskoto dejstvo na neofaradskata struja?

3. Kakov vid na aparat se primenuva za dobivawe na neofa-

radska struja?

4. Koi se tehnikite na primena na neofaradska struja?

5. Koi se indikaciite i kontraindikaciite za primena na

neo faradska struja?

Zada~i za prakti~na nastava:

1. Aplicirajte neofaradska struja so monopolarna tehnika.

2. Aplicirajte neofaradska struja so bipolarna tehnika.

55

FIZIKALNA TERAPIJA

ELEKTRI^NA STIMULACIJA NA DENERVIRANI MUSKULI

Elektri~na stimulacija na denerviranite muskuli se prime-

nuva pove }e od eden vek, iako sé u{te postojat kontroverzii i

ne postoi konsenzus dali taa mo`e da go spre~i ili da go zabavi

razvojot na atrofija i fibroza na muskulnite vlakna.

Denervacija na muskulnite vlakna

Osnovnata funkcionalna komponenta na skeletnite muskuli

e motornata edinica, koja ja so~inuvaat site muskulni vlakna

{to gi inervira 1 alfa-motorna kletka so svojot akson. Pri

o{tetuvawe na teloto na alfa-motornite kletki ili nivnite

aksoni, nastanuva denervacija na muskulnite vlakna na soodvet-

nata motorna edinica, koja mo`e da bide parcijalna ili kom-

pletna.

Pri parcijalnata denervacija muskulot e pareti~en, a pri kom-

ple tna denervacija muskulot e pa ra li ziran.

Vo denerviranite muskulni vlakna nastanuva atrofija i de-

generacija poradi inaktivnost i prekin na aksonskiot trans-

port na nevrotrofi~ki materii. Muskulnite vlakna stanuvaat

potenki, no mo`at da hipertrofiraat ako dojde do reinervaci-

ja. Prvite 3-4 meseci atrofijata napreduva mnogu brgu, a po 6 do

9 meseci zapira.

Degeneracijata e proces koj strukturalno gi o{tetuva mus-

kulnite vlakna i tie ne mo`at povtorno da bidat inervirani.

Spored nekoi studii, toa se odviva vo relativno kratok period,

a spored drugi, vo tekot na prvata do vtorata godina od dener-

vacijata.

Vo tekot na denervacijata se zgolemuva produkcijata na kola-

genot i nastanuva interfibrilarna fibroza. Fibroznoto tki-

vo gi zamenuva denerviranite muskulni vlakna. Se odvivaat dva

procesa: proliferacija na aksonot i reinervacija na muskulot,

od edna strana, i degeneracija i fibroza na muskulot, od druga

strana. Vo zavisnost od toa koj proces prvo }e se slu~i i }e pre-

vladee, zavisi ishodot na nevromuskulnoto o{tetuvawe.

Denerviranite muskuli se hipoekscitabilni, bidej}i pri

niv nata sti mu lacija drazbata direktno se prenesuva na muskul-

56

FIZIKALNA TERAPIJA

noto vlakno a ne preku intramuskulnite nervni vlakna, kako

pri stimulacija na muskul so so~uvana inervacija.

Denerviranata motorna plo~a mo`e da predizvikuva sponta-

ni kontrakcii na oddelni muskulni vlakna poznati pod imeto

fibrilacii.

Reinervacija

O{tetenite aksoni ili nivnite granki mo`at da regeneri-

raat i povtorno da gi inerviraat denerviranite muskuli.

Koga se raboti za kompletna denervacija, se regenerira prok-

simalniot segment na o{teteniot akson, koj vrasnuva vo svrzna-

ta obvivka na distalniot segment i rastej}i 1-2 mm na den se

vospostavuva nevromuskulna vrska so celnite denervirani mus-

kulni vlakna. Regeneracijata e mo`na dokolku proksimalniot

i distalniot segment ostanat vo kontakt, a koga segmentite se

razdeleni, {to se slu~uva pri nevrotmeza, neophodno e da se vos-

postavi kontakt so hirur{ka intervencija - nevrorafija.

Sl. 31. Aparat za elektrostimulacija

Stimulacija so eksponencijalni i pravoagolni impulsi

Za stimulacija na denervirani muskuli se primenuvaat eks-

ponencijalni impulsi.

Tie se odlikuvaat so postepen porast na intenzitetot, koj ako

se prika`e grafi~ki, ima forma na zakrivena linija, a koga se

izrazuva matemati~ki, odgovara na eksponencijalna kriva po-

radi {to go dobile toa ime, a bidej}i li~at na triagolnik se

narekuvaat i triaglesti impulsi.

57

FIZIKALNA TERAPIJA

Pri primena na eksponencijalni impulsi, ~ij intenzitet postepeno raste, se prisposobuvaat receptorite za bolka, taka {to mo`e bez ~uvstvo na bolka da se primeni pogolem inten-zitet otkolku pri primena na pravoagolni impulsi. Isto taka, pobrgu nastanuva kontrakcija na denerviranite muskuli, bidej}i nivnata akomodacija e poniska ili izgubena, otkolku kontrak-cijata na nivnite antagonisti i sosednite muskuli so so~uvana inervacija, koi se prisposobuvaat na postepeniot porast na in-tenzitetot i reagiraat duri na pogolem intenzitet.

Pri draznewe na parcijalno denerviranite muskuli so eks-ponencijalni impulsi, se postignuva selektivna kontrakcija na denerviranite muskulni vlakna, bidej}i tie se kontrahiraat na ponizok intenzitet otkolku vlaknata so intaktna inervacija.

Za da predizvikaat muskulna kontrakcija, elektri~nite im-pulsi treba da imaat odreden intenzitet, traewe i interimpul-sen interval (pauza). Denerviranite muskuli imaat namalena elektri~na nadrazlivost, taka {to za nivna kontrakcija, za raz-lika od muskulite so intaktna inervacija, e potreben pogolem intenzitet i podolgo traewe na impulsot, a imaat prodol`ena refrakterna faza, taka {to e potreben podolg interimpulsen interval.

Prostorija za elektrostimulacija

Prostorijata za primena na elektrostimulacija treba da bide pogolema od boksovite vo koi se primenuvaat ostanatite formi na galvanska struja i treba da bide oddelena od ostana-tite prostorii. Po`elno e eden terapevt koj e dobro obu~en da dava elektrostimulacija.

Od oprema vo prostorijata treba da ima otoman, podvi`na masa, aparat i zaka~alka. Deneska se primenuvaat pove}e tipovi na sovremeni aparati za elektrostimulacija so eksponencijal-ni impulsi.

Od priborot za rabota potrebno e da ima aktivna top~esta taster-elektroda, perforirani lenti so razli~ni dimenzii, metalni ili sprovodni gumeni elektrodi so razli~ni golemini, gazi ili viskozen sun|er, {i{e so fiziolo{ki rastvor.

Na yidovite treba da ima sliki so {emi na motornite to~ki na site napre~noprugasti muskuli na teloto.

Podgotovka na pacientot

Pri primena na elektrostimulacija e neophodna dobra sora-botka so pacientot i negov aktiven stav kon lekuvaweto. Bol-

58

FIZIKALNA TERAPIJA

niot obi~no e motiviran da go dobie dvi`eweto koe aktivno ne

go izveduva ili e mnogu ote`nato. Primenata na stimulacija mu

dava na pacientot i vizuelno osoznavawe deka dvi`eweto koe e

izgubeno, sepak, e mo`no, no se bara negovo aktivno u~estvo.

Sekoja kontrakcija koja nastanuva so elektrostimulacija

treba da bide sledena so golemo volevo u~estvo na pacientot da

go izvede toa dvi`ewe (t.n. intencioni ve`bi). Taka, eventual-

no izgubenata {ema na dvi`ewe mo`e da se vrati i povtorno da

se formira i da se zacvrsti.

Muskulot koj se stimulira treba da bide postaven vo neutral-

na polo`ba vo koja muskulite agonisti i antagonisti se pod-

ednakvo opu{teni, a muskulot koj se tretira treba da bide vo

polo`ba kako za testirawe pri MMT za ocena 3 za toj muskul.

Elektrostimulacijata vo rehabilitacijata e indicirana

koga postoi pareza ili paraliza od periferen tip, sé do onoj

moment koga muskulnata sila na zasegnatiot muskul ne dobie

ocena 3 po manuelen muskulen test.

So inspekcija treba da se proceni ko`ata na koja ne smee da

ima nikakvi o{tetuvawa. Pri rabota potrebno e precizno pro-

nao|awe na motornite to~ki na muskulite, za {to e potrebno

iskustvo, a vo po~etokot mora da se koristi {ema na motorni

to~ki. Orientaciono, motornata to~ka se nao|a vo sredinata na

muskulnoto telo (na mestoto kade {to nervot vleguva vo musku-

lot), dodeka kaj elektrodegenerativna reakcija taa se pridvi-

`uva kon distalno.

Elektrostimulacija mo`e da se izveduva kaj vozrasni i kaj

deca. Na pacientot, a osobeno na deteto treba da mu se objasni

tekot na aplikacijata i da se bara dobra sorabotka i volevo

u~es tvo na pacientot za izveduvawe na potrebnoto dvi`ewe.

Sl.32. Elektrostimulacija kaj

paraliza na peronealen nerv,

bipolarno

59

FIZIKALNA TERAPIJA

Tehniki na primena

Elektrodite koi se koristat se metalni ili od sprovod-

na guma, plo~esti po forma, so razli~ni dimenzii ili taster-

elektroda koja pretstavuva edna mala top~esta elektroda so di-

jametar od 5 mm, postavena na dr`a~. Goleminata na elektrodi-

te se izbira spored celnoto podra~je.

Elektrodite mora da bidat oblo`eni so pove}eslojna gaza

ili hidrofilen sun|er natopen vo fiziolo{ki rastvor, koj

treba da bide pogolem od niv za okolu 1 cm. Tie se fiksiraat so

elasti~ni perforirani lenti po celata povr{ina, za da imaat

dobar kontakt so ko`ata i gustinata na strujata da bide ramno-

merna vo celnoto podra~je.

Za stimulacija na denervirani muskuli se koristi bipolar-

na i monopolarna tehnika.

1. Pri bipolarna tehnika, se koristat dve ednakvi po gole-

mina elektro di, so plo~esta forma, i razli~ni dimenzii

koi se postavuvaat na celniot muskul ili muskulna gru-

pa spored nivnite pripoi, na podednakva oddale~enost od

{ematskata motorna to~ka na muskulot.

Motornata to~ka na muskulot e mesto na koe nervot vleguva

vo muskulot i obi~no se nao|a na po~etokot na muskulniot sto-

mak. Elektrodite se stavaat longitudinalno, taka {to strujni-

te linii te~at paralelno so nasokata na muskulnite vlakna.

Katodata se stava distalno, a anodata proksimalno. Kaj napre-

~no postaveni muskuli katodata se postavuva lateralno, kako kaj

m. trapezius.

2. Monopolarnata tehnika se koristi za stimulacija na mus-

kulite na liceto i dlankite (muskulite na tenar, hipote-

nar i interosalnite muskuli), kako i za golemite muskuli

na ekstremitetite i trupot koga so bipolarna tehnika ne

mo`e da se predizvika kontrakcija.

Aktivna elektroda e katoda, so mali dimenzii i top~esta

(taster-elektroda), postavena na dr`a~, i se stava na motornata

to~ka od muskulot. Se pravi direktno draznewe na motornata

to~ka na sekoj muskul oddelno.

Disperznata elektroda e anoda. Pri stimulacija na musku-

lite na liceto taa obi~no se stava na nadvore{nata strana na

sprotivnata nadlaktica ili na cervikalen ́ rbet, a koga se rabo-

ti za stimulacija na muskulite na dlankata se stava proksimal-

no (na dolniot del od podlaktnicata).

60

FIZIKALNA TERAPIJA

Parametrite na impulsot treba da se odberat vo soglasnost

so stepenot na o{tetuvaweto i ekscitabilnosta na denervira-

nite muskuli.

Traeweto na impulsot najdobro mo`e da se odbere vrz osnova

na krivata intenzitet-vreme. Se odreduvaat slednite paramet-

ri na nadraznuvaweto:

- intenzitetot na strujata vo mA,- traewe na impulsot vo ms,- formata i traeweto na kosinata na impulsot (brzinata so

koja se dostignuva najgolemiot intenzitet na strujata),

- traewe na pauza vo ms.

Sekoj od ovie 4 parametri mo`e da se nagoduva na aparatite

nezavisno eden od drug, {to ovozmo`uva da se po~ituva princip-

ot na individualno dozirawe pri elektrostimulacija.

Obi~no se koristat eksponencijalni impulsi od 150 do 500

ms, so 2 - 6 pati podolg interimpulsen interval. Pauzata pome|u

impulsite mora da bide dovolno dolga za muskulot pri dekon-

trakcija da se odmori, treba da bide 2-6 pati podolga od traewe-

to na impulsot.

Sl. 33 Elektrostimulacija kaj paraliza na

facijalen nerv, monopolarno

Sl. 34. Elektrostimulacija kaj paraliza

na radijalen nerv, bipolarno

Ja~inata na impulsot se nagoduva taka da se dobie maksimalna

toleran tna kontrakcija, bidej}i samo takva kontrakcija mo`e

da go zabavi razvojot na atrofijata i degeneracijata. Ednakvo

61

FIZIKALNA TERAPIJA

se efikasni i izometri~na i koncentri~na kontrakcija, iako

postojat istra`uvawa koi uka`uvaat na toa deka izometri~kata

kontrakcija e poefikasna. Celniot muskul treba da e istegnat,

a telesniot segment fiksiran i opu{ten.

Pri prakti~na rabota koga ne e napraven kompleten elektro-

dijagno sti~ki status, vrz osnova na manuelen muskulen test

(MMT), se koristat 3 formi na elektrostimulacija vrz osnova

na stepenot na o{tetuvaweto (te{ko, sredno, lesno): E2, E

1 i Sp

(Schwellstrom).

E2 oblik: traewe na impulsot 500 ms, traewe na pauzata 2000

ms, koja se koristi pri te{ki o{tetuvawa, a MMT so ocena od

0 do 2.

E1 oblik: traewe na impulsot 250 ms, traewe na pauzata 500-

1000 ms; koja se aplicira pri sredno te{ki o{tetuvawa, MMT

so ocena od 2 do 4, kako i kaj paraliza na n. facialis, nezavisno od

stepenot na o{tetuvaweto.

Sp (Schwellstrom) oblik: traewe na oddelen impuls 10 ms, trae-

we na pauzata 20 ms, broj na modulacii 15-18 vo minuta. Koga e

MMT so ocena nad 4 (kaj lesni o{tetuvawa), kako i kaj naru{u-

vawa na trofikata (hipotrofija, atrofija) poradi inaktivi-

tet, kako i kaj lezii od periferen, mlitav tip na odzemenost,

dodeka kaj spasti~ni sostojbi ne se primenuvaat.

Za oblicite E2 i E

1 vo po~etokot na tretmanot, brojot na

kontrakcii vo 1 serija e tolkav za da se dobie edna kvalitetna

kontrakcija so nepromenet kvalitet. Istata postapka se povto-

ruva dodeka ne se dobijat 10 kontrakcii vo 1 serija.

Za E1 oblikot po 1 serija se dava pauza od 1 do 1,5 minuta, a za

E2 oblikot pauzata pome|u seriite e 2 minuti, dodeka za Sp ob-

likot se dava taka da se dobijat 10 kontrakcii, a potoa pauza od

1 minuta, a se povtoruvaat 10 serii vo tekot na eden 1 tretman.

Vo edna serija se dava onolkav broj kontrakcii, sé dodeka

kvalitetot na kontrakcijata na muskulot ne se menuva. Vo edna

seansa se izveduvaat do 90 oddelni kontrakcii. Po sekoi 10-15

kontrakcii potrebno e stimulacijata da se prekine 1 minuta za

da se spre~i zamorot. Ako se pojavi zamor, {to se manifestira

so namaluvawe na silata na kontrakcijata pri nepromenet in-

tenzitet na strujata, neophoden e odmor od 2 do 5 minuti ili se

zapira so stimulacijata. Vo nikoj slu~aj intenzitetot ne smee

da se zgolemi za da se odr`i istiot stepen na kontrakcija. Ako

silata na kontrakcijata po~ne da se gubi ve}e po 4 - 5 impulsi,

62

FIZIKALNA TERAPIJA

toga{ e potrebno porano da se dade pauza. Dokolku prvata serija

bila potpolna, taa se povtoruva 3-4 pati.

Poradi o{tetuvawe na periferen motoren nevron se gubi

psihomotor nata {ema na dvi`eweto i stimulacijata treba da

bide sledena so intencioni ve`bi, koi se sostojat vo toa {to

bolniot vlo`uva volev napor za da go izvede dvi`eweto koe

nastanuva arteficijano. Pritoa e va`no volevoto dvi`ewe i

elektri~niot impuls da zapo~nat istovremeno.

So elektrostimulacija treba da se zapo~ne neposredno po

o{tetuva weto na periferniot motoren nevron, bidej}i atro-

fijata brgu se razviva. Elektrostimulacijata treba da se vr{i

neprekinato, edna{ do dva pati na den, sé dodeka se o~ekuva

reinervacija. Reinervacija koja nastanuva so zarasnuvawe na

o{teteniot akson trae mnogu dolgo, {to zavisi od dol`inata

na o{teteniot nerv. Reinervacijata na muskulite na {akata i

stapaloto pri o{tetuvawe na nivnite nervi vo proksimalniot

del mo`e da trae do 2 godini.

Za da se postigne optimalna reakcija na muskulot, mora da se

obrne vnimanie na slednoto:

- So elektrostimulacija treba da se nadraznuva samo odzeme-

niot muskul, odnosno da se postigne selektivno draznewe.

- Muskulnite kontrakcii treba da bidat dovolno silni, bi-

dej}i samo taka }e se spre~i pojava na muskulna atrofija.

- Senzitivnata drazba (iritacijata na pacientot) treba da

bide {to poslaba.

- Intenzitetot na strujata ne smee da bide posilen, nitu, pak,

traeweto na impulsot podolgo otkolku {to e potrebno za

da se dobie dovolno kvalitetna kontrakcija, bidej}i toga{

mo`e da dojde do pojava na brz zamor kaj muskulot.

- Denerviraniot muskul ne smee da se prenaprega. Mora da se

sledi intenzitetot na kontrakcijata i koga taa }e po~ne da

slabee da se napravi pauza i da se prekine tretmanot.

- Muskulot mora da bide potpolno odmoren, poradi {to se

prepora ~uva elektrostimulacijata da se pravi pred osta-

natite proceduri, a e po`elno da bide prva procedura vo

dnevniot raspored na lekuvawe. Prethodno mo`e da se pri-

mi galvanoterapija ili elektroforeza, koi ja zgolemuvaat

nadrazlivosta i sprovodlivosta na motornite nervi.

Ponekoga{ vrz efektot od elektrostimulacijata vo smisla

na dobra kontrakcija mo`at da vlijaat raspolo`enieto na pa-

cientot, temperaturata na vozduhot vo prostorijata vo koja se

63

FIZIKALNA TERAPIJA

vr{i aplikacijata, primaweto na lekovi, kako {to se sedativi,

hipnotici i sl.

Vo tekot na procesot na reinervacija, kako {to se podobruva

sostojbata na nevromuskulniot aparat, za elektrostimulacija

mo`at da se koristat sé pokratki impulsi, pokratki pauzi, po-

brojni serii na kontrakcii i sé postrmen podem na impulsot,

{to ja zgolemuva frekvencijata na impulsot i doveduva do poja-

va na tetani~na kontrakcija. Potoa se primenuvaat Sp-impulsi

(Schwelstrom). Tie se koristat koga silata na muskulot se podob-

ruva i MMT e so ocena 3, kako i kaj inaktivitetna atrofija i

hipotrofija na muskulaturata. Naj~esto se primenuvaat bipo-

larno. Elektrodite se stavaat na muskulnite pripoi, na poded-

nakva oddale~e nost od {ematskata motorna to~ka, pri {to ka-

todata e distalno, a anodata proksimalno postavena.

Kontaidikaciite se isti kako i za galvanoterapija.

Pra{awa za proverka na znaeweto od zadol`itelniot

predmet:

1. [to e denerviran muskul i kakvi promeni vo nego nastanu-

vaat?

2. Koe e biolo{koto i fiziolo{koto dejstvo na eksponenci-

jalnite strui?

3. Objasnete gi tehnikite na primena na eksponencijalnite

strui.

4. Koi se indikaciite za odredeni oblici na eksponencijal-

ni strui?

5. Koi se kontraindikaciite za primena na eksponencijalni

strui?

Pra{awa za proverka na znaeweto od izborniot predmet:

1. Opi{ete gi tehnikite na primena na eksponecijalnite

strui.

2. Kako }e go podgotvite pacientot za primena na elektro-

stimulacija?

Zada~i za prakti~na nastava:

1. Primenete eksponencijalni strui kaj pacient so paraliza

ili pareza od periferen tip pod nadzor na profesor.

64

FIZIKALNA TERAPIJA

INTERFERENTNI STRUI

Interferentnite strui se srednofrekventni amplitudno-

modulirani naizmeni~ni strui so sinusoidalna forma, koi nas-

ta nuvaat endogeno, vo tkivata, so interferencija na dve nemodu-

lirani srednofrekventni strui od dve samostojni strujni kola,

koi se razlikuvaat po intenzitet, faza i frekvencija od 1 do

100 Hz (ili od 1 do 200 Hz).

Najgolemite nedostatoci na niskofrekventnite strui se

{to dejstvuvaat nadraznuva~ki na receptorite na ko`ata, pri

{to brgu se dostignuva pragot na bolka i ko`ata pravi golem

otpor.

So zgolemuvawe na frekvencijata se namaluva nadraznuva~-

koto dejstvo, se namaluva kapacitativniot otpor na ko`ata,

taka {to srednofrekventnite strui mo`at da se primenat so

pogolem intenzitet od niskofrekventnite (20-50 mA nasproti

4-6 mA), a vo predelot na interferentnite strui se postignuva

soodvetna gustina na strujata koja ima podlaboko terapisko dej-

stvo.

Interferentnite strui se rezultat na vkrstuvawe na struj-

nite li nii na dve sinusoidalni naizmeni~ni srednofrekventni

strujni kola (t.n. komponentni strui), koi pome|u sebe se poklo-

puvaat vo razli~ni kombinacii i toa vo odnos na frekvencija,

intenzitet i faza.

Postojat 3 osnovni vidovi na interferencija (superpozici-

ja) na 2 sinusoidalni strui:

1. Aditivna, sumira~ka, konstruktivna superpozicija - koga

struite se so razli~en intenzitet i ista frekvencija, vo

ista faza. Pritoa intenzitetot na strujata koja nastanuva

e pogolem od onoj na komponentnite strui i odgovara na

zbirot na amplitudite.

2. Suptrakciska, namaluva~ka, destruktivna, odzema~ka su per-

pozicija - koga komponentnite strui se so ista frekvenci-

ja, so razli~en intenzitet, so fazna razlika od pola bra-

no va dol`ina. Intenzitetot na strujata {to se dobiva e

pomal od onoj na komponentnite strui i odgovara na raz-

likata na amplitudite.

65

FIZIKALNA TERAPIJA

3. Suptrakciska superpozicija so poni{tuva~ki intenzitet

- koga komponentnite strui se so ista frekvencija i ist

intenzitet, so fazna razlika od pola branova dol`ina, po-

radi {to intenzitetite se poni{tuvaat ili se anuliraat.

Sl. 35 . Interferentna struja

Koga ciklusite se vo sprotivna faza nastanuva poni{tu-

vawe, a koga fazite potpolno im se poklopuvaat, amplitudata

se udvojuva. Na toj na~in se dobiva udarna frekvencija na am-

plitudno-modulirani ciklusi, koi odgovaraat na razlikata vo

frek vencijata na dve vkrsteni strui. Seriite na moduliranite

ciklusi sleduvaat edna po druga bez prekin.

Frekvencijata vo ednoto strujno kolo sekoga{ e konstant-

na i iznesuva 4000 Hz, dodeka frekvencijata vo vtoroto struj-

no kolo e promenliva vo obem od 4001 do 4100 Hz (4200 Hz ili 3900 Hz), pri {to mo`e da bide konstantna ili da se menuva rit-

mi~no, taka {to endogeno dobienata interferentna struja e so

konstantna ili ritmi~ka frekvencija i so modulirana ampli-

tuda.

Dokolku ednata struja e so frekvencija od 4000 Hz, a druga-

ta so frekvencija od 4100 Hz, interferentnata struja }e bide

so frekvencija od konstantno 100 Hz. Poradi razli~nite fre-

66

FIZIKALNA TERAPIJA

kvencii postojano doa|a do fazna razlika i povremeno do adi-

tivna, povremeno do suptrakciska superpozicija, a povremeno

do poni{ tuvawe na intenzitetot. Kako rezultat na takov vid

na treperewe nastanuva nov vid na treperewe so nadraznuva~ko

dejstvo. Taka postojano go menuva intenzitetot od maksimum

(100% interferencija) do 0 i obratno.

Vo lekuvawe obi~no se primenuva konstantna frekvencija

od 100 Hz i ritmi~ki frekvencii od 1 do100 Hz, od 1 do 10 Hz, od

50 do 100 Hz, od 60 do 100 Hz, od 90 do 100 Hz.

Sl. 36. Dve strujni kola od

interferentnite strui

Postojat i premodulirani ili bipolarni interferentni

strui, koi se dobivaat vo samiot aparat so vkrstuvawe na dve

srednofrekventni strui. Rezultantnata sinusoidna struja e mo-

dulirana vo stimulatorot, prethodno, a ne vo tkivata, taka {to

pri nivnata aplikacija se primenuva eden kanal so dve elektro-

di. Ovie strui mo`at precizno da se lokaliziraat na zaboleno-

to tkivo, aplikacijata e ednostavna i ne e potreben vektorski

sken.

Stati~ko i dinami~ko interferentno pole

Normalno interferentnite strui se dobivaat preku dva para

elek trodi. Najgolemoto dejstvo e na mestoto na zamislenoto

vkrstuvawe na dvete elektrodi, odnosno vo dlabo~inata na tki-

voto. Postojat:

a. Stati~ka ili stabilna interferencija;

b. Dinami~ka ili mobilna interferencija.

Stati~ka interferencija se javuva dokolku elektrodite za

celo vreme na tretmanot se nepodvi`ni, nivniot pritisok na

ko`ata e postojan, poradi toa {to so interferentnite strui

67

FIZIKALNA TERAPIJA

ne se opfa}a celoto terapisko pole, tuku prete`no ona pome|u

elektrodite. Vo zonata na vkrstuvaweto na dvete strui so sredna

frekvencija se sozdava stati~ko interferentno pole, koe koga

}e se prika`e grafi~ki (so vektori) se dobiva vektorski jazol

koj li~i na detelina so ~etiri lista. Vo ova pole interferen-

cijata ne e nasekade ista. Na zamislenite spojni linii pome|u

elektrodite na sekoe strujno kolo nema interferencija, dodeka

pod agol od 45 stepeni taa e maksimalna (100%).

Dinami~ka ili kineti~ka interferencija se javuva koga

elektrodite vo tekot na aplikacijata se pridvi`uvaat. Toa in-

terferentno pole poka`uva pogolemo dejstvo. Za taa namena

se primenuvaat elektrodi vo vid na rakavici. Pritisokot na

elektrodite se menuva ra~no, pridvi`uvaj}i gi gore-dolu, levo-

desno, so pomal ili pogolem pritisok, {to ovozmo`uva pogole-

ma {irina na stimulacija, odnosno prostrujuvawe so interfe-

rentni strui.

Fiziolo{ko i terapisko dejstvo

Interferentnite strui gi imaat slednite dejstva vrz tkiva-

ta na koi se primenuvaat:

- analgetsko dejstvo,

- simpatikoliti~no dejstvo,

- predizvikuva aktivna hiperemija,

- pozitivno trofi~ko dejstvo i podobren metabolizam vo

tkivata,

- vlijae na sozdavawe na acetilholin i histamin,

- zabrzuva resorptivni procesi, antiedematozno,

- ja menuva pH na sredinata kon alkalna,

- stimulira sozdavawe kalus kaj frakturi,

- zabrzuva regeneracija pri povreda na periferni nervi,

- ja podobruva funkcionalnata sostojba na nervno-muskul-

niot apa rat,

- ima nadraznuva~ko dejstvo,

Razli~ni frekvencii imaat razli~no fiziolo{ko dejstvo i

so nivniot izbor dobivame razli~en fiziolo{ki odgovor. Po-

visokite frekvencii imaat poizrazeno inhibitorno dejstvo na

simpatikus i analgetsko dejstvo, dodeka poniskite frekvencii

imaat poizrazeno nadraznuva~ko dejstvo vrz tkivata. Pritoa:

- konstantnata frekvencija od 100 Hz ima simpatikoliti~no

i analgetsko dejstvo,

68

FIZIKALNA TERAPIJA

- ritmi~kata frekvencija od 1 do 100 Hz ima izrazeno tro-

fi~no dejstvo, ja podobruva cirkulacijata, gi aktivira kle-

to~nite funkcii, gi podobruva metabolnite procesi, pre-

dizvikuva resorpcija na patolo{ki produkti i otoci, ima

analgetsko dejstvo, spazmoliti~no dejstvo,

- ritmi~kata frekvencija od 60 do 100 Hz ima izrazeno anal-

getsko dejstvo, doveduva do vazodilatacija preku simpatiko-

liti~noto dejstvo, go zabrzuva metabolizmot vo kletkite na

tkivata, gi zabrzuva reparatornite i regenerativnite pro-

cesi,

- ritmi~kata frekvencija od 1 do 10 Hz dejstvuva nadraznuva~-

ki na nevromuskulniot aparat, predizvikuvaj}i bavni klo-

ni~ni muskulni kontrakcii.

Prostorija i aparati za primena

Interferentnite strui se apliciraat vo boks vo koj se nao-

|a otoman so podmetki pernici koi obezbeduvaat udobna po-

lo`ba na pacientot i segmentot na teloto na koj se aplici-

ra terapijata.

Postojat razli~ni vidovi aparati za dobivawe na interfe-

rentni strui koi mo`at da imaat razli~ni tipovi na elekt-

rodi.

Interferentnite strui se primenuvaat so pomo{ na stan-

dardni elektrodi i specijalni elektrodi.

Postojat dva vida na standardni elektrodi:

1. Plo~esti, fleksibilni i

2. Yvonesti, vakuum-elektrodi.

Sl. 37. Aplikacija na interferentni strui so plo~esti elektrodi

69

FIZIKALNA TERAPIJA

Plo~estite, gumeno-grafitni elektrodi se primenuvaat za sta-

ti~ka interferencija. Nivniot pritisok vrz ko`ata e postojan

i mo`at da bidat so razli~na golemina (obi~no od 50 do 200 cm2,

no mo`at da bidat i pomali). Tie mora da imaat sun|eresta ili

platnena navlaka koja se navodenuva so mlaka voda. Elektrodite

mora dobro da se fiksiraat so perforirani gumeni lenti. Tie se

postavuvaat na meki delovi, a se izbegnuvaat delovite kade {to

ima ispaknata koska.

Vakuum-elektrodite se vo vid na yvono i se

povrzani so ured koj sozdava negativen pri-

tisok od - 0,1 do - 1,0 bar pome|u elektroda-

ta i ko`ata, {to ovozmo`uva vakuum-masa`a.

Tie se primenuvaat tamu kade {to se saka da

se postigne pojaka aktivna hiperemija.

Pri primena na interferentnite strui e

po`elno elektrodite da bidat so ednakva go-

lemina.

Elektrodite se spojuvaat so kabli so raz-

li~na boja, pri {to postojat dve strujni kola

od po dve elektrodi. Elektrodite se spojuvaat

taka {to silovite linii na dvete strujni kola

se vkrstuvaat vo predelot na patolo{kata pro-

mena, pri {to e po`elno da se vkrstuvaat pod agol od 90 stepeni kaj

stati~ko interferentno pole. Elektrodite ne smeat da se dopira-

at, bidej}i so toa se zatvora koloto na strujata.

Postojat nekolku vidovi specijalni elektrodi:

- sosema mali elektrodi, vo vid na tenko perni~e koi slu`at

za popovr{en tretman;

- ~etiripolarni, vo vid na edno ili dve tenki perni~iwa;

- dvopolarni elektrodi, vo vid na dve tenki perni~iwa so dve

plo~esti elektrodi koi slu`at za aplikacija na premoduli-

rani interferentni strui.

- elektrodi vo vid na rakavica za kineti~ka (labilna) metoda

na primena, pri {to se dobiva dinami~ko interferentno pole.

Pome|u elektrodata i ko`ata, za podobar kontakt, se stava

konduktiven medium - vo voda natopen i isceden viskozen sun|er.

Tehniki na primena

Interferentnite strui se primenuvaat:

- lokalno, na mestoto na zabolenoto tkivo;

Sl. 38. Aplikacija na inter-

ferentni strui so vakuum

elektrodi

70

FIZIKALNA TERAPIJA

- segmentalno, vo predel na soodvetni segmentni zoni (na C, Th i L

΄rbet);

- vo predel na Hedovi zoni (kutanovisceralni zoni);

- gangliotropno, na ganglion stelatum i trunkus simpatikus;- transcerebralno, za predizvikuvawe na elektroson i elektro -

nar koza.

Kaj fraktura, na gipsot mo`at da se napravat prozor~iwa i

rano da se apliciraat interferentni strui.

Dozirawe

Dvete kola se doziraat odvoeno, taka {to nivniot zbir na in-

tenzitet treba da bide 20-50 mA. Intenzitetot na strujata koja

pacientot mo`e da ja podnese zavisi od izborot na goleminata

na elektrodite, vidot na elektrodite i izbranata frekvencija,

no i od subjektivnata ~uvstvitelnost na bolniot.

Pri primena na struja so ritmi~ka

frekvencija, bolniot treba da ~uvstvuva

prijatna, dlaboka vibraciona masa`a, a

pri primena na konstantna frekvencija

- trnewe, peckawe, mraviwawe.

Pri primena na povisoki frekven-

cii mo`e da se podnese pogolem inten-

zitet otkolku pri primena na poniski

frekvencii. Vo predelot na elektrodi-

te ne se javuva crvenilo, zatoa {to nema

elektrolitno dejstvo. Pri primena na

vakuum-elektrodi se javuva minlivo cr-

venilo i lesen otok, koj poteknuva od va-

kuum-masa`ata.

Traeweto na edna procedura iznesuva

od 10 do 15 minuti, najmnogu 30 minuti. Te-

rapijata se primenuva sekoj ili sekoj vtor

den, vo serija od 10 proceduri (do 15 proce-

duri). Sledna serija na lekuvawe mo`e da

se primeni po pauza od 10 do 15 dena.

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii: posttraumatski sostojbi (frakturi, kontuzii,

luksacii, distorzii), osteoartrit (artrozi), cervikalen i lum-

balen sindrom, radikulopatija - lumboi{ialgija i cervikobra-

Sl. 39. Aplikacija na interfe-

rentni strui

71

FIZIKALNA TERAPIJA

hijalgija, vonzgloben revmatizam (periartrit, entenzit, tendo-

vaginiti, burziti), miofibrozit, mijalgii, hondromalacija, rev-

matoiden artritis vo faza na remisija, ankilozanten spondili-

tis, sostojbi posle povreda na nervi, nevriti, nevralgii (herpes zoster, nevralgija na n. trigeminus), poliomielit, algodistrofi~en

sindrom, obliterira~ki endarteritis, Rejnoov sin dom, hroni~en

adneksit, parametrit, kokcigodinija, vibraciona bolest, stres

inkontinencija i dr.

Metalna osteosinteza i metalni implantanti ne se kontra-

indikacija.

Kontraindikacii: akuten i subakuten tromboflebit, Par-

kinsonova bolest, implantiran pejsmejker na srce, stimulato-

ri na medula spinalis, naru{uvawa na srceviot ritam, maligni

tumori i somnevawe za maligni tumori, mlade`i, akutni vospa-

litelni procesi, krvarewe i sklonost kon krvarewe, bremenost,

febrilna sostojba, aktivna tuberkuloza, dekom pen zacija na srce,

beli drobovi, crn drob i bubrezi; spasti~ni paralizi, o{tetu-

vawa na ko`a na mestoto na aplikacijata i dr.

Ne se prepora~uva primena na prednata strana na vratot, kako

i primena so golem intenzitet vo predelot na gradniot ko{.

Gre{ki pri rabota

Naj~esi mo`ni gre{ki pri aplikacija na interferentnite

strui se slednite:

- pogre{na tehnika na postavuvawe na elektrodite, taka {to

dvete strujni kola ne se vkrstuvaat i izostanuva pojava na

interferencija,

- pogre{na tehnika na postavuvawe na elektrodite, pri {to

doa|a do pojava na interferencija, no ne dlaboko vo tkivoto

kade {to e patolo{kiot naod, taka {to izostanuva o~ekuva-

noto terapisko dejstvo,

- me|usebno dopirawe na elektrodite do kolku se tretira po-

mala regija, koga strujata preo|a od edno vo drugo terapisko

kolo,

- nepravilno dozirawe vo odnos na intenzitetot na strujata,

~esto slab intenzitet,

- ekstremna oddale~enost na elektrodite.

72

FIZIKALNA TERAPIJA

Pra{awa za proverka na znaeweto za zadol`itelniot pred-

met:

1. [to se interferentni strui?

2. Koe e fiziolo{koto i terapiskoto dejstvo na interferen-

tnite strui?

3. Objasnete ja primenata na razli~ni tehniki na aplikacija

na interferentnite strui.

4. Kakvi vidovi elektrodi se primenuvaat za aplikacija na

interferentni strui?

5. Koi se indikaciite i kontraindikaciite za primena na

interferentni strui?

6. Koi se mo`nite gre{ki pri aplikacija na interferentni-

te strui?

Pra{awa za proverka na znaeweto za izborniot predmet:

1. Objasnete go dobivaweto na interferentnite strui.

2. [to e stati~ko i dinami~ko interferentno pole?

3. Kako se primenuvaat razli~ni tehniki na aplikacija na

interferentnite strui?

Zada~i za prakti~na nastava:

1. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na interfe-

rentni strui.

2. Podgotvete go pacientot za primena na interferentni

str ui.

3. Primenete razli~ni tehniki na aplikacija na interfe-

rentni strui.

73

FIZIKALNA TERAPIJA

SINUSOIDNI MODULIRANI STRUI

Sinusoidni modulirani strui (SMS) se amplitudno moduli-

rani naizmeni~ni sinusoidni strui so frekvencija od 5000 Hz,

koi amplitudno se moduliraat vo raspon na niski frekvencii

od 10 do 150 Hz, pri {to nastanuvaat serii na ciklusite (pul-

saciite). Toa se promenlivi serii na dejstvo so prekinuva~ki

karakter, poradi {to se zgolemuva nadrazlivosta na tkivata i

se namaluva priviknuvaweto.

Vo intervalite pome|u modulaciite, koi{to iznesuvaat oko-

lu 30% od nivnoto traewe, protekuva nemodulirana sinusoidna

struja so razli~na amplituda, {to ja pravi t.n. dlabo~ina na mo-

dulacijata, koja se izrazuva vo procenti i mo`e da bide od 0 do

100.

Modulacijata ima dlabo~ina 100% koga vo intervalite po-

me|u modulaciite nema struja ili protekuva nemodulirana stru-

ja so mnogu niska amplituda; dlabo~inata na modulacijata e 50%

koga nemoduliranata struja vo intervalite pome|u modulaciite

ima amplituda 50% od vrvnata amplituda.

Aparatite se dizajnirani da imaat 4 vidovi na rabota (nago-duvawe na parametrite). Vo site vidovi mo`e da se kontrolira dlabo~inata na modulaciite. Toa dozvoluva pri edna ista go-lemina na strujata da se promeni ja~inata na nadraznuva~koto dejstvo (kolku e podlaboka modulacijata, tolku e posilno nadraznuva~koto dejstvo).

SMS mo`at da se apliciraat so promenliv ili ispraven re`im, odnosno ednonaso~na varijanta, kako polusinusoidni modulirani strui.

Fiziolo{ko i terapisko dejstvo

SMS lesno pominuvaat niz ko`ata, bidej}i nivnata frekven-cija e 5000 Hz, kapacitativniot otpor na ko`ata e mal, ko`nite receptori ne se draznat i ne se javuva reakcija na krvnite sado-vi vo ko`ata.

Nivnoto dejstvo e pove}ekratno: nevrostimulatorno, anal-getsko, vazo dila tatorno, trofi~ko i resorptivno.

Dejstvuvaj}i na senzitivnite i na motornite nervni vlakna, pri ponizok intenzitet predizvikuvaat lesni vibracii, dodeka

74

FIZIKALNA TERAPIJA

pri pogolem intenzitet predizvikuvaat tetani~ki kontrakcii na muskulite.

Analgetskoto dejstvo se manifestira pri povisoki frekven-cii. Se smeta deka nastanuva so mehanizam na gate-kontrola i so osloboduvawe na endorfini i drugi opioidi vo mozo~noto steblo i ΄rbetniot mozok, kako i so namaluvawe na ishemijata i otokot na tkivata poradi vazodilatacija. Ja menuva pH na tki-vata, {to, isto taka, vlijae vo namaluvaweto na bolkata. Ova dejstvo e poizrazeno vo onie sostojbi vo koi vo genezata na bol-kata dominira ishemi~na komponenta.

Sinusoidnite strui go zgolemuvaat protokot na arteriskata i venskata krv i limfata, taka {to dejstvuvaat povolno na raz-menata na materii, ja podobruvaat trofikata na tkivata i go namaluvaat otokot.

Vo ispravena, ednonaso~na varijanta dejstvuvaat vo golema mera sli~ no na dijadinamskite strui.

Sl. 40. Sinusoidni modulirani strui

Tehnika na primena i dozirawe

SMS se primenuvaat so pomo{ na gumeno-grafitni elektro-

di koi se postavuvaat na podra~jeto nadol`no ili popre~no.

Pome|u elektrodata i ko`ata se stava konduktiven medium -

viskozen sun|er ili hidrofilna gaza, natopeni vo topla voda i

iscedeni.

Za kontrola na bolkata se primenuvaat strui so povisoki mo-

dulaciski frekvencii i pomala dlabo~ina.

75

FIZIKALNA TERAPIJA

Za elektrostimulacija na muskulite se upotrebuva struja so

poniska modulaciska frekvencija i pogolema dlabo~ina, obi~-

no kombinacija na modulirani impulsi so intervali bez sinu-

soidna struja.

Vazoaktivno i trofi~ko dejstvo se postignuva so kombinaci-

ja na strui od dve modulirani frekvencii.

Pri primena na ispravena ednonaso~na varijanta treba da se

zeme predvid i elektrohemiskoto dejstvo na strujata vo predel

na elektrodite.

Traeweto na seansata e 15-20 minuti.

Za lekuvawe na bolka mo`at da se primenuvaat 2 pati na den,

so pauza pome|u seansite od 5 do 6 ~asa.

Serijata na lekuvawe se sostoi od 10 seansi i mo`e da se pov-

tori po pauza od 2 nedeli.

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii: povredi i zaboluvawa na periferen nerven sis-

tem so bolen sindrom (nevralgii, kauzalgii, nevrit, radikulo-

patii, periferni parezi i paralizi), inaktivitetna atrofija

na muskulite, osteoartritis, cervikalen i lumbalen sindrom,

periartriti, revmatoiden artritis, ankilozanten spondilit,

stres inkontinencija i dr.

Kontraindikaciite za primena na SMS se istite kako i za

niskofrekventnite impulsni strui.

Ne se primenuvaat na prednata strana od vratot.

Pra{awa za proverka na znaeweto za zadol`itelniot pred-

met:

1. [to se sinusoidni modulirani strui?

2. Koe e fiziolo{koto i terapisko dejstvo na sinusoidnite

modulirani strui?

3. Kakvi elektrodi se primenuvaat za aplikacija na sinu-

soidni modulirani strui?

4. Koi se indikaciite i kontraindikaciite za primena na si-

nusoidni modulirani strui?

5. Koi se tehniki na primena na sinusoidni modulirani

strui?

76

FIZIKALNA TERAPIJA

TRANSKUTANA ELEKTRI^NA NERVNA STIMULACIJA

Transkutana elektri~na nervna stimulacija (TENS) e meto-

da na lekuvawe na simptomot na bolka preku draznewe na sen-

zitivnite nervni zavr{etoci vo ko`ata. Taa e edna od naj~e-

sto primenuvanite formi na elektroanalgezija (namaluvawe na

bolka so nekoj vid na struja). TENS-ot pretstavuva samo simp-

tomatska terapija i nema kurativno dejstvo.

Za stimulacija obi~no se primenuvaat bifazni simetri~ni

ili asimetri~ni impulsi so pravoagolen oblik, so traewe od 2

do 400 μs (mikrosekundi) i frekvencija od 1 do 1000 Hz, naj~esto

do 200 Hz. Ja~inata na strujata obi~no e od 10 do 20 mA.

TENS aparati

Obi~no se proizveduvaat mali, lesni, portabl-stimulato-

ri so dva kanala, koi kako izvor na energija koristat baterii

od 9 V, a postojat i uredi koi ja koristat strujata od gradskata

mre`a. Elektrodite se od karbon-silikonska impregnirana

guma, odnos no sprovodna jaglenizirana guma.

Sl. 41. Portabl TENS aparat

Mehanizam na dejstvo

Se smeta deka TENS-ot predizvikuva nevromodulacija. Modulacijata

se sostoi vo inhibicija ili facilitacija na transmisijata na impulsi-

te za bolka na nivniot pat do somatosenzornata kora. Se razlikuvaat

periferna, spinalna i supraspinalna modulacija na bolkata.

77

FIZIKALNA TERAPIJA

a. Periferna blokada na bolkata.

b. Spinalnata modulacija se odviva vo zadniot rog na ‘rbet-

niot mozok, a mehanizmot na dejstvo se temeli na teorijata

na kontrola na vleguvawe na bolkata.

Vo substania gelatinosa vo zadnite rogovi na ΄rbetniot mozok se

nao|a “vrata” (gate) za vlez na bolkata koja patuva kon talamusot,

a potoa do korata na golemiot mozok. Zgolemenata aktivnost na

A-delta i C-vlaknata go otvora vlezot, dodeka zgolemenata ak-

tivnost na debelite A- beta vlakna go zatvora vlezot za prenos

na impulsite za bolka. Ottuka proizleguva deka so selektivno

draznewe na debelite A-beta vlakna mo`e da se postigne bloki-

rawe na bolkata.

So ovoj mehanizam vo inhibicija na bolkata dejstvuva kon-

vencionalen TENS.

v. Supraspinalna modulacija na bolka se ostvaruva preku

descendenten inhibitoren sistem, ~ii vlakna poa|aat od

prefrontalniot del na korteksot i limbi~kiot sistem, a

potoa se spu{taat do zadniot rog na ‘rbetniot mozok kade

{to pravat presinapti~ka i postsinapti~ka inhibicija.

Pritoa se osloboduva enkefalin, serotonin i norepine-

frin. So descendentniot inhibitoren pat se vr{i kogni-

tivna kontrola na bolkata.

Vidovi TENS

Kako rezultat na tehnolo{kiot napredok, postojat razli~ni

aparati na TENS, nameneti za specifi~ni na~ini na stimu-

lacija. Razli~nite modaliteti zavisat od razli~nite parame-

tri vo odnos na amplitudata, traeweto na impulsot i negovata

frek vencija.

Vo zavisnost od frekvencijata na impulsite, nivnoto tra-

ewe i intenzitetot, se razlikuvaat nekolku vidovi TENS. Vo

terminologija na TENS-ot niska frekvencija e od 1 do 20 Hz, a

visoka pogolema od 70 Hz. TENS so mala frekvencija gi draz-

ni primarno motornite nervni vlakna, dodeka onoj so povisoka

frekvencija dejstvuva preku aferentnite nervni zavr{etoci.

Ja~inata na strujata obi~no e od 10 do 20 mA, za da se posti-

gne draznewe na receptorite za dopir i pritisok i draznewe

na debelite A-beta nervni vlakna, pri {to treba da se izbegne

pojava na bolka.

78

FIZIKALNA TERAPIJA

Konvencionalen TENS

Toa e TENS so visoka frekvencija, so kratko traewe na im-

pulsot i niska amplituda. Frekvencijata iznesuva od 50 do 150

Hz, a traeweto na impulsot e od 50 do 125 μs. Amplitudata, t.e.

intenzitetot na impulsot treba da se nagodi taka da ovozmo`i

samo senzitivna drazba vo vid na bockawe i trnewe. Stimula-

cijata ne smee da predizvika bolka ili muskulna kontrakcija.

Otkako }e se odredi intenzitetot na impulsot, postepeno se

zgolemuva traeweto na impulsot dodeka ~uvstvoto na trnewe ne

go zafati podra~jeto na bolka. Dokolku se postigne dobra su-

presija na bolkata a ostane izvesna neprijatnost, toga{ se zgo-

lemuva frekvencijata na impulsot, koja vo po~etokot na seansa-

ta obi~no e nagodena na 85 Hz. Seansata trae od 30 do 60 minuti,

edna{ do dva pati dnevno, pa duri do 24 ~asa neprekinato, koga

se zboruva za kontinuiran TENS.

Konvencionalniot TENS selektivno gi aktivira A-beta

vlaknata, ja zatvora kapijata za bolka vo zadniot rog na ‘rbet-

niot mozok, odnosno predizvikuva spinalna analgezija. Antago-

nistot na opioidnite receptori nalokson ne ja poni{tuva anal-

gezijata predizvikana od konvencionalniot TENS.

Sl. 42. Primena na konvencionalen

TENS kaj lumbalna bolka

Niskofrekventen (sli~en na akupunktura) TENS

Frekvencijata na impulsot e obi~no od 1 do 5 Hz. Traeweto

na impulsot e od 200 do 500 μs. Amplitudata na impulsot e pogo-

lema otkolku kaj konvencionalniot TENS. Aplikacijata trae

30 minuti, edna{ dnevno. Ovoj vid na stimulacija obi~no se pri-

menuva na akupunkturnite to~ki.

79

FIZIKALNA TERAPIJA

So ovoj modalitet se postignuva analgezija, a nedostig e {to

pri negova primena treba da nastane motoren odgovor vo vid na

treperewe, {to mo`e da bide neprijatno i voznemiruva~ko za

pacientot. Klini~ki e utvrdeno deka e dobro da se kombiniraat

ovie dva modaliteta.

TENS sli~en na akupunktura gi aktivira A-alfa motorni-

te vlakna, predizvikuva muskulna kontrakcija, koja doveduva do

aktivcija na A-delta vlakna preku ergoceptorite.

Sl. 43. Primena na konvencionalen

TENS kaj cervikalna bolka

TENS vo salvi

TENS vo salvi pretstavuva kombinacija na konven cionalen

i TENS koj e sli~en na akupunktura.

Stimulacijata vo salvi se sostoi od serija ili niza na im-

pulsi, koi se povtoruvaat od 1 do 5 pati vo sekunda. Se koristi

kombinacija od nisko i visokofrekventni impulsi. Sekoja se-

rija e sostavena od 7 impulsi koi imaat vnatre{na frekvencija

od 70 do 100 Hz i traat kratko. Traeweto na serijata e od 200 do

500 μs, a modalitetot se povtoruva 1-5 pati vo sekunda. Inten-

zitetot e visok, bidej}i treba da se postigne vidliva muskul-

na kontrakcija vo miotomite segmentno povrzani so regijata

na dis funkcija. Seansata trae od 30 do 45 minuti, no podolgoto

traewe e neprijatno poradi tetani~ni kontrakcii. Nedostato-

cite se isti kako kaj niskofrekventniot TENS.

Kratok intenziven TENS

Kratkiot intenziven TENS e sli~en na konvencionalniot

TENS po toa {to koristi neprekinata niza na oddelni impulsi

80

FIZIKALNA TERAPIJA

so frekvencija od 110 Hz, traewe od 250 μs, a ja~inata na strujata

e takva {to se postignuva jaka no podnosliva drazba vo vid na

peckawe. Elektroanalgezijata nastanuva brgu.

Modulaciski TENS

Ovoj TENS go pravat impulsi so stimulirana i cikli~no mo-

dulirana amplituda i traewe. Energijata na impulsot ostanuva

konstantna, {to zna~i deka za kolku amplitudata e zgolemena za

tolku traeweto na impulsot e namaleno, i obratno. Mo`e da se

modulira i frekvencijata na impulsot.

Sl. 44. Primena na konvencionalen

TENS kaj gonartroza

TENS intenzitet-vreme

So pomo{ na mikroprocesori se dobiva kriva intenzitet-

vreme, vrz osnova na koja se odreduva intenzitetot na impulsot

za stimulacija, zavisno od nivnoto odnapred odredeno traewe.

Tehniki na primena

Elektrodite se pricvrstuvaat na ko`ata so pomo{ na lepli-

va lenta. Za podobra sprovodlivost pome|u elektrodite i ko`a-

ta se stava konduktiven hidrogel. Mo`at da se koristat i elekt-

rodi so lepenka za edna upotreba.

Pacientot treba da bide vo udobna polo`ba, sednata ili leg-

nata. Od delot na teloto na koj }e se postavat elektrodite oble-

kata treba da bide otstraneta.

81

FIZIKALNA TERAPIJA

Ko`ata treba da se is~isti so alkohol. Elektrodite obi~no

se postavuvaat na bolnite to~ki ili kade {to postoi najgolema

osetlivost na palpacija, a mo`at da se apliciraat na ist derma-

tom, miotom ili sklerotom kade {to se ~uvstvuva bolkata.

^esto se primenuva i na triger ili akupunkturni to~ki, a

koga e vo pra{awe nevrogenata bolka, elektrodite se stavaat

dol` proekcijata na zafateniot nerv. Ovie mesta na aplikacija

ne se isklu~uvaat pome|u sebe, bidej}i vo istiot dermatom ~esto

se nao|aat triger-to~ki, periferni nervi i bolni zoni.

Koga se raboti za radikularna bolka, edna elektroda se pos-

tavuva paraspinalno, a drugata na soodvetniot dermatom ili

dol` proekcijata na zafateniot nerv.

Rastojanieto pome|u elektrodite treba da iznesuva najmal-

ku polovina od dijametarot na elektrodite, a polo`bata na

elektrodite mo`e da bide nadol`na, napre~na ili dijagonal-

na. Mo`e istovremeno da se koristi dvokanalna paralelna ili

vkrs tena aplikacija. Od polo`bata na elektrodite vo golema

mera zavisi efektot na lekuvaweto.

Dozirawe

Naj~esto se primenuva konvencionalen TENS. Pri negova

primena intenzitetot treba da se nagodi taka da ovozmo`i samo

senzitivna drazba vo vid na bockawe i trnewe. Vremetraeweto

na procedurata e 30-60 minuti, edna{ do dva pati dnevno.

Indikacii i kontraindikacii

TENS-ot {iroko se primenuva vo kontrola na akutna, hro-

ni~na i nevrogena bolka, potoa vo kontrola na postoperativna

bolka, kako i vo terapijata na bolka vo terminalniot stadium

na karcinom.

Naj~esti indikacii: nevralgii osobeno postherpeti~na, nev-

rit, radikulopatii, fantomska bolka, bolka vo ~kunka, post-

operativna bolka, miofascijalen sindrom, periartrit, epi-

kondilit, cervikalen i lumbalen sindrom, osteoartritis, ar-

tritis vo faza na silna bolka, kontuzii, distorzii, subluksa-

cii, algodistrofi~en sindrom, sportski povredi, periartrit

na ramo, mijalgii, burziti, kauzalgii, tendovaginiti.

Kontraindikacii: vgraden srcev pejsmejker i bremenost (gra-

viden uterus).

82

FIZIKALNA TERAPIJA

So vnimanie bi trebalo da se primeni vo predel na gradniot

ko{, kaj srcevi bolni, ili vo predel na glavata i liceto, kaj

bolni od epilepsija ili sostojba po mozo~en udar. Elektrodi-

te ne se postavuvaat na prednata strana od vratot, vo predel na

o~ite, na otvoreni rani i lezii na ko`ata. TENS-ot mo`e da ja

iritira ko`ata i ne se prepora~uva kaj srcevi bolni so arit-

mii.

Opi{ano e deka nekontrolirana primena na TENS mo`e da

dovede do pojava na zavisnost.

Pra{awa za proverka na znaeweto za zadol`itelniot pred-

met:

1. Koi se vidovite na TENS?

2. Koi se karakteristikite i terapiskoto dejstvo na konven-

cionalniot TENS?

3. Kakvi aparati se primenuvaat za aplikacija na TENS?

4. Koi se tehnikite na primena na TENS struite?

5. Kako se dozira konvencionalen TENS?

Pra{awa za proverka na znaeweto za izborniot predmet:

1. Opi{ete go aparatot za primena na TENS.

2. Opi{ete gi vidovite na TENS spored intenzitet i

frekvencija.

3. Koe e terapiskoto dejstvo na konvencionalniot TENS?

4. Kako se aplicira TENS na razli~ni regii od teloto?

Zada~i za prakti~na nastava

1. Podgotvete go aparatot i elektrodite za aplikacija na

TENS.

2. Aplicirajte TENS na razli~ni regii od teloto kaj raz-

li~ ni zaboluvawa i postraumatski sostojbi.

83

FIZIKALNA TERAPIJA

FUNKCIONALNA ELEKTRI^NA STIMULACIJA

Funkcionalna elektri~na stimulacija (FES) e edna od naj-

mnogu primenuvanite formi na niskofrekventna elektrosti-

mulacija. Taa se primenuva so cel da se dobie muskulna kontrak-

cija, kako i funkcionalni dvi`ewa na ekstremitetite.

FES se sostoi vo elektri~no draznewe na intaktnite peri-

ferni motorni nervi poradi predizvikuvawe na kontrakcija na

muskulite paralizirani poradi o{tetuvawe na centralen mo-

toren nevron (CMN). Namesto nervite mo`at direktno da se

draznat i paraliziranite muskuli, bidej}i nivnata elektri~na

nadrazlivost e so~uvana, a i refleksniot lak e so~uvan.

FES se karakterizira so impulsi so odredena forma, pola-

ritet, {irina, frekvencija, ja~ina i traewe.

Parametrite na klini~koto draznewe pri FES se:

- toa se bipolarni, asimetri~ni, pulsira~ki impulsi,

- traeweto na drazbata e okolu 0,1 ms do 0,5 ms,

- frekvencijata na draznewe mo`e da se menuva od 20 do 50

Hz, - intenzitetot se odreduva individualno (0-100 mA), zavisi

od {irinata i frekvencijata na impulsite, kako i od gole-

minata na elektrodite,

- stimulacijata mo`e da bide edno ili pove}ekanalna.

Stimulatorot se programira i parametrite na impulsot se

nagoduvaat individualno.

Opi{ani se dva osnovni na~ina na rabota na FES:

- so dve ili pove}e povr{inski elektrodi,

- implantabilen FES.

Vo zavisnost od brojot na muskulite koi se nadraznuvaat,

se prime nuvaat dve ili pove}e povr{inski elektrodi koi se

stavaat na ko`ata nad muskulot ili nervot. Taa forma na povr-

{in sko nadraznuvawe e pogodna za edno ili dvokanalno nadraz-

nuvawe.

FES naj~esto se primenuva kaj bolni so o{tetuvawe na gor-

niot motoren nevron. Celta e, pred sé, da se namali spasti~-

nosta, da se pomogne vo reorganizacija na motornata aktivnost

84

FIZIKALNA TERAPIJA

vo razli~nite fazi na bolesta, da se zabrza spontanoto zazdra-

vuvawe na voleviot nadzor na dvi`eweto.

FES mo`e da se primeni kako edinstvena terapija, no i vo

kombinacija so drugi terapiski metodi. FES mo`e da se pri-

meni i kako funkcionalna ortoza za supstitucija na funkciii

koi nedostasuvaat.

FES se primenuva kaj slednite sostojbi:

- bolni so o{tetuvawe na golemiot mozok kako posledica na

cerebrovaskularna bolest (CVI), tumor, bolesti, koi odat

so klini~ka slika na hemiplegija ili hemipareza;

- bolni so o{tetuvawe na ΄rbetniot mozok od razli~na etio-

logija, a so klini~ka slika na paraplegija/parapareza ili

tetraplegija/tetrapareza, koga se o{teteni motornite

pati{ta (CMN);

- kaj deca so cerebralna paraliza.

Lekuvaweto so FES zapo~nuva obi~no vedna{ po akutnata

faza na bolesta i po stabilizirawe na sostojbata. Sistemot na

FES kaj pogodni bolni mo`e da se prepi{e kako elektronsko

ortotsko pomagalo.

Peronealna FES ortoza

So peronealnata FES ortoza za vreme na odeweto se nadraz-

nuva peronealniot nerv ili, pak, direktno peronealnite musku-

li, za da se predizvika dvi`ewe na dorzalna fleksija i everzija

i da se spre~i pa|aweto na stapaloto vo fazata na is~ekorot.

Isto taka, ja inhibira spazmata vo plantarnite fleksori. Na

toj na~in mo`e da se podobri odot kaj pacient so hemipareza.

Sl. 45. FES aparat Sl. 46. FES na peronealen nerv

85

FIZIKALNA TERAPIJA

FES se primenuva vo tekot na rehabilitacijata so cel pov-

torno u~ewe na odewe, no i kako ortoza za odewe.

Za FES na peronealniot nerv ili peronealnite muskuli se

dizajnirani specijalni stimulatori. Elektrodite se od spro-

vodna guma i se stavaat na peronealniot nerv, zad glavi~kata na

fibulata ili, pak, na motornite to~ki na peronealnite musku-

li, koga tie direktno se draznat. Elektrodite se pricvrstuvaat

so pomo{ na elasti~na ~orapa, a pome|u elektrodite i ko`ata

se stava konduktiven medium.

Vo ~evelot se stava vlo{ka so prekinuva~, koj e spoen so po-

seben kabel so stimulatorot. Stimulatorot se vklu~uva so kre-

vawe, a se isklu~uva so spu{tawe na petata na podlogata.

Za stimulacija se koristat bifazni pravoagolni impulsi so

{iro~ina od 100 do 300 mikrosekundi i frekvencija od 25 do 50

Hz.

Traeweto na stimulacijata se nagoduva spored brzinata na

odeweto i obi~no iznesuva 0,3 - 3 s. Intenzitetot na strujata go

odreduva bolniot.

FES e metoda koja e efikasna kaj okolu 30% od pacientite

so hemipareza. Za FES ortoza e potrebno zadovolitelna op{ta

fizi~ka sostojba, motivacija na bolniot, so~uvana elektri~na

nadrazlivost na nervot i so~uvana kontraktilna sposobnost

na muskulite. FES ne mo`e da se primeni dokolku postoi jak

spasticitet, kontrakturi i deformacii na pareti~nata noga.

Efektot e pomal i dokolku postoi razlika vo dol`inata na eks-

tremitetite, slabost vo kolkot i kolenoto, o{tetuvawe na pe-

riferen nerv i kaj pacienti kaj koi se prisutni psihi~ki pro-

meni.

FES ortozi za raka

FES ortoza (kako pomagalo) za raka se koristi za ekstenzija

na {akata i prstite kaj spasti~na {aka, za fa}awe na predme-

ti preku draznewe na radijalniot nerv. Taa se koristi pomalku

otkolku kako peronealnata ortoza, kaj pomal broj pacienti.

FES ortozi pri potpolno o{tetuvawe na ΄rbetniot mozok

Postojat obidi FES da se primeni za vospostavuvawe na loko-

mocija, pri kompletno o{tetuvawe na ΄rbetniot mozok nastanat

poradi povreda, kaj pacienti so paraplegija i kvadriplegija.

86

FIZIKALNA TERAPIJA

Za taa cel se koristat pove}ekanalni stimulatori za drazne-

we na odredeni grupi muskuli, so pomo{ na povr{ni ili im-

plantirani elektrodi.

FES vo detska vozrast

Kaj deca so o{tetuvawe na CMN, upotrebata na FES se teme-

li na istite na~ela kako kaj vozrasnite i slu`i kako terapisko

i ortotsko pomagalo. Toj e del od rehabilitacionata progra-

ma, so cel zgolemuvawe na obemot na dvi`ewe, namaluvawe na

spazmata i facilitacija na kontrolata na muskulot i muskulna

reedukacija. Sepak, kaj decata sorabotkata i prifa}aweto na

FES se ponekoga{ ote`nati. Pomalite deca polesno ja prifa }aat,

taka {to FES se primenuva preku igra.

Elektri~nata stimulacija ne smee da bide bolna nitu nepri-

jatna. Toa na~elo treba da se koristi kaj site vozrasni grupi.

Sl. 47. FES aparat za raka

Merki na vnimanie

Pri primena na FES treba da se obrne vnimanie na bezbedno

rabotewe pri izborot na parametrite na elektri~nite impulsi

i tehnikata na aplikacija na pacientiot.

Kontraindikacii: srcevi bolni so vgraden pejsmejker, srce-

vi bol ni koi se sub ili dekompenzirani, bremeni `eni, bolni

so mijastenija gravis kaj koi FES mo`e da predizvika vlo{uva-

we na sostojbata, bolni so hemoragi~na dijateza ili koi prima-

at antikoagulantna terapija.

Vo slu~aj na pojava na interkurentni zaboluvawa, se preki-

nuva so primena na FES. FES ne se upotrebuva kaj mnogu mali

deca i kaj lica kaj koi psihi~kata sostojba ne ovozmo`uva dobra

sorabotka pri lekuvaweto.

87

FIZIKALNA TERAPIJA

Pacientite koi primaat FES treba da bidat bez kontraktu-

ri, naprednata osteoporoza, mnogu jak spasticitet, naru{uvawa

na periferen motoren nevron, a, pred sé, bez znaci za lokalni

ili op{ti zaboluvawa, infekcija i drugi komplikacii.

Pri nepravilna upotreba i nepo~ituvawe na kontraindika-

ciite, elektri~nata osetlivost se zgolemuva. Bolnite se ospo-

sobuvaat za upotreba na FES aparat preku detalno upatstvo i

trening na negova upotreba pod stru~en nadzor.

Pra{awa za proverka na znaeweto za zadol`itelniot pred-

met:

1. [to e FES?

2. Kaj koi zaboluvawa se primenuva FES?

3. Kakvi aparati se primenuvaat za aplikacija na FES?

4. [to e peronealna FES ortoza?

88

FIZIKALNA TERAPIJA

VISOKOFREKVENTNI STRUI

Visokofrekventnite strui (VF) se naizmeni~ni strui so

frekvencija povisoka od 100 000 Hz ili 100 kHz, odnosno od 0,5

do 3000 MHz, so branova dol`ina od 1000 m do desetina cm. Na

tkivata ne dejstvuvaat nadraznuva~ki (ne mo`e da se dobie de-

polarizacija na motoren nerv i muskulna kontrakcija kako kaj

niskofrekventni strui, bidej}i vremeto na traewe na impulsot

e pod vrednosta koja mo`e da dovede do dvi`ewe ili pominuva-

we na joni niz kleto~nata membrana na nerv ili muskul), tuku

imaat samo toplotno dejstvo.

Visokofrekventnite strui pretstavuvaat specifi~en vid na

termo terapija, vo ~ii ramki se primenuva toplina koja nastanu-

va so pretvorawe, konverzija na elektromagnetna energija, koja

tkivata ja apsorbirale vo endogena toplina.

Klasifikacija na visokofrekventnite strui vo zavisnost od

frek vencijata:

- D’Arsonvalovi strui;

- dolgi branovi;

- kusi (kratki) branovi;

- ultrakusi (ultrakratki) branovi;

- mikrobranovi.

Fizi~ki osnovi

Elektromagnetnite branovi se sostojat od dva elementa: trans-

verzalno sinusoidalno elektri~no pole i transverzalno magnet-

no pole.

Dijatermijata se primenuva za zgolemuvawe na temperatu-

rata na izlo`enoto tkivo do terapiski efikasen stepen. Koga

elektri~nite signali na visokofrekventnata naizmeni~na

stru ja }e se dovedat do bolniot, se sozdavaat soodvetni viso-

kofrekventni, oscilira~ki elektri~ni i magnetni poliwa vo

tkivata.

Tri vidovi na molekuli na tkivoto (joni, voda i masno tkivo),

sekoi so svoi elektri~ni svojstva, na razli~en na~in reagiraat

vo elektromagnetno pole. Jonite treperat napred-nazad, dol`

silovite linii na poleto, sudiraj}i se so drugi molekuli. Pri-

toa kineti~kata energija se gubi, {to rezul tira so proizvodstvo

89

FIZIKALNA TERAPIJA

na toplina. Polarnite molekuli, kako {to e vodata, se rotira-

at naizmeni~no i se sozdava toplina pri triewe so sosednite

molekuli. Nepolarnite molekuli, kako onie na masnoto tkivo,

se polariziraat vo naizmeni~na nasoka, i se sozdava odredeno

koli~estvo toplina od premestuvaweto na elektronskiot oblak

napred-nazad, kon sprotivnite kraevi na molekulot. Dvi`ewe-

to napred-nazad na koj bilo molekul zna~i naizmeni~en tek na

struja vo tkivata. Koli~estvoto na toplinska energija dobiena

so konverzija i naizmeni~nite strui vo tkivata e razli~no za

sekoj od trite tipa na molekuli. Jonskoto treperewe najmno-

gu sozdava toplina. Pomalku toplina se sozdava so rotaciska

aktivnost na polarnite molekuli, a najmalku so dvi`eweto na

nepolarnite molekuli.

Visokofrekventnata struja te~e niz sprovodnik kako spro-

vodna struja, pa vo sredina na elektroliti, kako {to e ~ove-

~kiot organizam, se dvi`at katjonite i anjonite, no so sosema

mali ekskurzii, taka {to glavno treperat vo mesto sledej}i gi

promenite na polaritetot. Taka doa|a do triewe pome|u jonite

i okolinata i doa|a do nastanuvawe na toplina spored Xulo-

viot zakon.

Ako molekuli se najdat vo elektri~no pole, pozitivnite i

negativnite elektri~ni sili }e se pridvi`at, no samo vnatre

vo molekulot. Pozitivnite naboi }e poka`at tendencija na

pridvi`uvawe (vrtewe) kon negativniot pol, a negativnite kon

pozitivniot pol. Taka doa|a do polarizacija vnatre vo moleku-

lot.

Vo dielektrikumot ima i molekuli kaj koi postoi simetri~en

raspored na pozitiven i negativen naboj, koi se narekuvaat dipo-

li. Pod dejstvo na silite vo elektri~noto pole }e dojde do nivno

vrtewe, {to vlijae na sozdavaweto na toplina.

KUSI BRANOVI

Kusite branovi (KB) se visokofrekventni strui so frekven-

cija od 27,12 MHz, koja odgovara na branova dol`ina od 11,06 m.

Izvori

Uredot za dobivawe na kratki branovi se sostoi od tehni~ko

i terapisko kolo. Osnovnite komponenti na uredot se:

1. Dovod na struja, koj naizmeni~nata struja od mre`ata ja

pretvora vo ednonaso~na za strujniot krug na zasiluva~ot.

90

FIZIKALNA TERAPIJA

2. Oscilator, koj proizveduva visokofrekventni sinusoidni

branovi na naizmeni~na struja.

3. Zasiluva~, so sila koja ja zasiluva naizmeni~nata struja

{to ja sozdava generatorot, za da se dobie dovolno silen

signal za terapiska primena.

4. Struen krug, koj se prisposobuva kon pacientot, so elektro-

di koi ovozmo`uvaat prenos na energija od uredot do bol-

niot.

Vrskata pome|u tehni~koto i terapiskoto kolo e induktiv-

na.

Za da se izvr{i prenos na energija od tehni~ko vo terapi-

sko kolo, potrebno e da se postigne rezonancija pome|u ovie dve

kola, odnosno nivnite frekvencii treba da se izedna~at.

Bidej}i del od teloto koj e vklu~en vo terapiskoto kolo ima

svoj kapacitet, koj i pri nezna~itelno pridvi`uvawe na toj del

od teloto se menuva, kondenzatorot na terapiskoto kolo e so

promenliv kapacitet.

Sovremenite uredi sodr`at servomehanizam za avtomatsko

regulirawe na rezonancijata.

Ja~inata na strujata vo terapiskoto kolo zavisi od ja~inata

na strujata vo tehni~koto kolo i postignatata rezonancija.

Sl. 48. Aparat za kusi branovi Sl. 49. Aparat za kusi branovi

91

FIZIKALNA TERAPIJA

Fiziolo{ko i terapisko dejstvo

Kratkite branovi vo tkivata predizvikuvaat konverzija na

elektri~nata energija vo toplotna. Najgolem konverziven efekt

nastanuva poradi dvi`ewe na jonite, a pomal efekt poradi rota-

cija na dipol molekulite, a najmaliot poteknuva od dvi`ewe na

elektronite vo vid na “oblaci” i distorzija na molekulite.

Koli~estvoto na sozdadenata toplina zavisi od dielektri-

~nite svojstva i omskiot otpor na tkivata. ^ove~koto telo

pretstavuva slo`en sistem na kondenzatori i omski otpor.

Kleto~nite membrani pretstavuvaat dielektrikum, a me|u-

kle to~nata te~nost, od edna strana, i citoplazmata, od druga

strana, pretstavuvaat sprovodnici. Na toj na~in, vo tkivata

postojat mikrokondenzatori: dva sprovodnika pome|u koi e die-

lektrikum. Vkupniot kapacitet na ~ove~koto telo iznesuva od

0,01 do 0,02 mikrofarada. Ottuka vo tkivata, osven omski, pos-

toi i kapacitativen otpor, a induktiven prakti~no ne postoi.

Pri primena na elektri~no pole najmnogu se zagreva potko-

`no masno tkivo, vo koe strujata pominuva niz brojni tesni vas-

kularni kanali, koi gi opkru`uvaat masnite kletki. Tesnite

kanali istovremeno pretstavuvaat golem otpor, taka {to vo niv

nastanuva najgolema konverzija na elektri~na energija vo to-

plotna.

So primena na magnetno pole najmnogu se zagrevaat tkiva koi

dobro sproveduvaat struja, kako {to se muskuli i vnatre{ni or-

gani, bidej}i vitelnite strui se induciraat vo tkiva so dobra

sprovodlivost.

Rasporedot na toplina vo teloto donekade mo`e da se prome-

ni so polo`bata na elektrodite, nivnata golemina i forma.

Energijata na kratkite branovi, koja e apsorbirana vo tkiva-

ta, se pretvora vo toplina. Toa e endogena toplina, koja nasta-

nuva ne samo vo povr{nite tuku i vo dlabokite tkiva i dejstvu-

va protrahirano. Endogenata toplina koja nastanuva so KB se

sozdava vo dlabo~inata na tkivata, i prodol`uva da se sozdava

vo tkivata i po prekinuvawe na procedurata i bavno se otstra-

nuva od tkivata.

Pod nejzino vlijanie nastanuva aktivna i dlaboka hiperemi-

ja. Kratkite branovi:

- ja zgolemuvaat cirkulacijata na krvta i limfata,

- gi zgolemuvaat metabolnite procesi,

92

FIZIKALNA TERAPIJA

- gi zgolemuvaat difuzionite procesi i propustlivosta na

kapi larite,

- se resorbiraat patolo{kite produkti,

- se namaluva otokot na tkivata (antiflogisti~ko dejstvo,

osobeno vo podlabokite tkiva),

- gi stimuliraat regenerativnite procesi,

- se zgolemuva enzimskata aktivnost, osobeno vo sinovijalni-

te kletki i fibroblastite,

- se namaluva vospalenieto kaj hroni~ni zaboluvawa,

- ja namaluvaat zgolemenata bolna spazma na napre~no-pruga-

stite muskuli,

- go zgolemuvaat ekstenzibilitetot na kolagenot vo svrznoto

tkivo (kaj tetivi, zglobna kapsula, o`ilno tkivo).

Ja~inata na fiziolo{kata reakcija na toplina zavisi od

tempera turata na tkivoto. Za postignuvawe na terapiski efekt

e potrebno da se dostigne lokalna temperatura od 400C. Duri

toga{ doa|a do vazodilatacija, koja e vo sostojba da gi oladi

tkivata za okolu 20C. Za da se postigne dejstvoto, potrebno e

zagrevaweto da trae najmalku 3-5 minuti. Izrazenoto zagrevawe

na ko`ata i potko`noto tkivo e sledeno vo dlabo~ina so kom-

penzatorna vazokonstrikcija.

Uslov za bezbedna primena na VF-struja e so~uvan integritet

na cirkulacijata. Dokolku cirkulacijata ne mo`e da obezbedi

efekt na ladewe, so vazodilatacija postoi opasnost da dojde do

strukturni o{tetuvawa na kletkite (izgorenici).

Sl. 50. Aplikacija na KB so [li-

fakeovi elektrodi

Sl. 51. Aparat za KB so plo~esti gumeni

elektrodi

93

FIZIKALNA TERAPIJA

Metodi i tehniki na primenaPostojat dve osnovni metodi na primena na kratkite branovi:

1. Kapacitativna i

2. Induktivna.

Kapacitativnite elektrodi glavno doveduvaat energija od elek-

tri~noto pole do tkivata, dodeka induktivnite elektrodi dovedu-

vaat glavno energija na magnetnoto pole. Ko`ata i potko`noto

masno tkivo lesno apsorbiraat energija od elektri~noto pole, a

tkivata so visok elektroliten sostav, kako krvta ili muskulite,

apsorbiraat energija od magnetnoto pole.

1. Kapacitativna metoda

Za kapacitativna metoda se primenuva kondenzatornoto

pole, pri {to se koristat 2 elektrodi i se ovozmo`uva prosti-

rawe na silovite linii od ednata do drugata elektroda. Koga

elektrodite }e se vklu~at vo kolo na struja, me|u niv se vospo-

stavuva elektri~no pole. Elektrodite (metalni plo~i) pretsta-

vuvaat oblogi od kondenzator, a delot od teloto i vozdu{niot

prostor pome|u elektrodite i teloto - dielektrikum.

Elektrodite za kondenzatorno pole se nameneti za bipolar-

na tehnika. Toa se cvrsti metalni plo~i so kapak od pleksi-sta-

klo ili plastika (Schliephake-ovi) ili se svitlivi i vtkaeni vo

guma (Rabb-ovi). Koga elektrodite }e se vklu~at vo kolo na stru-

ja, me|u niv se vospostavuva elektri~no pole.

Elektrodite (metalni plo~i) pretstavuvaat oblogi od kon-

denzator, a delot od teloto i vozdu{niot prostor pome|u

elektrodite i teloto - dielektrikum. Staklenite elektrodi se

so kru`na forma i se izrabotuvaat vo 4 dimenzii, so dijametar

od 42 do 172 mm.

Plo~estite gumeni elektrodi se izraboteni od gusta metal-

na mre`a koja e vliena vo guma, {to ja pravi fleksibilna i

ovozmo`uva lesno postavuvawe i prisposobuvawe kon konfigu-

racijata na teloto. Tie se so pravoagolna forma, vo tri osnovni

golemini.

Elektrodite ne se stavaat direktno na ko`ata, tuku na ras-

tojanie od 1 do 4 cm. Ako se saka podlaboko dejstvo, aktivnata

elektroda se stava na rastojanie od 3 do 4 cm od teloto, a za po-

vr{insko dejstvo 1-2 cm.

Za da se izbegne disperzija na elektri~noto pole, vkupnoto

rastojanie pome|u dvete elektrodi i teloto ne treba da bide po-

94

FIZIKALNA TERAPIJA

golemo od 6 cm. Rastojanieto se smeta od metalnata plo~a, a ne od

pleksi stakloto. Koga se koristat gumirani elektrodi, rastoja-

nieto se postignuva so postavuvawe na filc pome|u elektrodi-

te i teloto.

Pri primena na dvete kolena ili dvete {aki, pome|u kolena-

ta ili {akite se stava podmetka od filc ili krpa od frotir,

za da se spre~i koncentracija na liniite na poleto na nivnite

vnatre{ni strani i da se izbegnat mo`ni izgorenici.

Od polo`bata i rastojanieto na elektrodite zavisi i gusti-

nata na kondenzatornoto pole, pa spored toa i goleminata na

toplotniot efekt, za {to mora strogo da se vodi smetka. Gole-

minata i formata na elektrodite mora da bidat prisposobeni

na oblikot na teloto. Na toj na~in se izbegnuvaat izgorenici

na isturenite mesta na delot od teloto poradi koncentracija

na silovite linii. Elektrodite mora da go sledat oblikot na

teloto na koj se vr{i aplikacija.

Elektrodite se stavaat koplanarno ili kontraplanarno.

- Koplanarnata primena se sostoi vo toa {to elektrodite se

posta vuvaat na istata strana od teloto, elektri~noto pole

pominuva nadol`no niz povr{inskite muskuli, koi se do-

bro vaskularizirani i dobro sproveduvaat struja, pa zatoa

i najmnogu se zagrevaat; dodeka niz ko`ata i potko`noto

tkivo pominuva samo vo predel na elektrodite, a mnogu mal-

ku pome|u niv.

- Kontraplanarnata primena se sostoi vo toa {to elektro-

dite se stavaat na sprotivnite strani od teloto, elektri-

~noto pole pominuva niz site tkiva na toj del od teloto.

Vakvata polo`ba na elektrodite se koristi pri tretman na

zglobovi.

Sl. 52. Aplikacija na KB na dvete

kolena

95

FIZIKALNA TERAPIJA

2. Induktivna metoda

Za induktivna primena se koristat solenoid-elektrodi ili

induk ciski kabel. Solenoid-elektrodite se sostojat od spirala

so 4 - 5 metalni navoi i vozdu{en kondenzator. Tie se smesteni

vo cvrsto ku}i{te na izolator (cilindri~na plasti~na obvi-

vka), a se proizveduvaat vo dve golemini. Pogolemata e monoda, pomalata e minoda, a postoi i diploda koja mo`e da se svitka vo

vid na latinskata bukva U. Se stavaat na 1-5 cm od teloto.

Indukciskiot kabel e izoloran metalen sprovodnik so dol-

`ina od 2 do 5 m. Se mota okolu ekstremitetot kako spirala

ili na teloto se stava vo vid na ramna spirala (ednodimenzio-

nalno). Rastojanieto me|u kabelot i teloto iznesuva 2-3 cm, a se

postignuva so postavuvawe na perforiran filc ili frotirna

krpa.

Pri pominuvawe na strujata, vo indukciskite elektrodi (oko-

lu namotkite) nastanuva magnetno pole. Koga liniite na magnet-

noto pole pominuvaat niz masiven sprovodnik, kako {to e ~ove-

~koto telo, tie vo nego induciraat vitelni t.n. Fukovi strui koi

se pretvoraat vo toplina.

Proverka na aparatot

Pred sekoja aplikacija potrebno e da se napravi kontrola

na ispravnosta na aparatot. Aparatot se vklu~uva i se ~eka 1-2

minuti za da se zagree.

Glimerica e edna zatvorena staklena cevka ispolneta so bla-

goroden gas vo koja se nao|a relativen vakuum. Koga glimerica-

ta }e se pribli`i do koj bilo del od sprovodnikot na aparatot

do elektrodite i lesno }e se povle~e, taa treba da zasvetli. Toa

e dokaz deka aparatot i sprovodnicite se ispravni.

Vo slu~aj na nemawe glimerica, mo`e da se koristi i kvar-

cen brener.

Podgotovka na pacientot

Boksot za kratki branovi treba da bide izdvoen od ostanati-

te boksovi za elektroterapija. Poradi mo`na interferencija,

uredot za kratki branovi treba da bide postaven 3 m podaleku

od drugite elektroterapiski uredi.

Vo tekot na procedurata, zavisno od mestoto na primena, bol-

niot tre ba da bide vo udobna polo`ba, da le`i na drven krevet ili

da sedi na drven stol, pri {to ima i drven potpira~ za stapalata.

96

FIZIKALNA TERAPIJA

Elektrodite za KB dijatermija ne se postavuvaat direktno

na ko`ata, taka {to delot od teloto mo`e da bide pokrien so

obleka, no prethodno ko`ata treba da se pregleda.

Metalni predmeti, vla`ni zavoi, pa duri i kapki pot, gi kon-

centriraat liniite na poleto, vo niv gustinata na strujata e po-

golema, taka {to postoi opasnost od nastanuvawe na izgoreni-

ci. Zatoa site metalni delovi treba da se otstranat od regijata

koja se tretira (~asovnik, prsten, nakit i dr.), kako i vnimanie

za zlatni zabi i mostovi pri zra~ewe na glavata.

Treba da se proveri senzibilitetot na pacientot za bolka i

toplina, bidej}i kaj pacienti so naru{uvawa na senzibili- te-

tot mo`e da dojde do predozirawe i izgorenici.

Kablite koi odat od uredot do elektrodite ne smeat me|usebno

da se dopiraat, nitu da go dopiraat teloto i drugite predmeti.

Elektrodite vo tekot na seansata na zra~eweto ne se pridvi`u-

vaat.

Treba da se izbegnuva ekspozicija na o~ite vo tekot na proce-

durata, a kontaktnite le}i treba da se izvadat.

Vo tekot na procedurata, terapevtot treba da e oddale~en od

uredot najmalku 1 metar i mora da bide vo kontakt so bolniot,

da ja sledi negovata reakcija i da ne dozvoli bolniot da zaspie.

Dozirawe

Doziraweto na KB se odreduva spo-

red indikacijata, mestoto na apli-

kacijata, goleminata i svojstvata na

kondenzatornoto elektri~no pole i

tolerancijata na pacientot. Lekarot

mora da znae kolku silna terapija tre-

ba da se primeni, kolku dolgo i kol-

ku ~esto, vo zavisnost od stadiumot na

bolesta. Se prepora~uva poniska doza

so podolgo vremetraewe.

Kratkite branovi ne mo`at egzakt-

no da se doziraat, bidej}i del od ener-

gijata vo vid na elektromagnetni bra-

novi se gubi vo prostorot.

Za dozirawe se koristi subjektivno-

to ~uvstvo na pacientot za toplina. Sl. 53. Aplikacija na

KB na ramo

97

FIZIKALNA TERAPIJA

Spored [lifake se razlikuvaat 4 dozi:

1. Atermi~ka, najniska - ne se ~uvstvuva toplina.

2. Oligotermi~ka, niska - se ~uvstvuva sosema slaba toplina.

3. Termi~ka, sredna - se ~uvstvuva prijatna toplina.

4. Hipertermi~ka, silna - se ~uvstvuva maksimalno podnos-

liva toplina, bez pojava na bolka.

Aplikacijata se vr{i edna{ dnevno vo traewe od 5 do 20 mi-

nuti, vo serija od 10 do 20 dena, so pauza od 2 do 3 nedeli.

Za dozirawe na stepenot na endogenata toplina, pokraj regu-

liraweto na goleminata na izleznata sila na aparatot (tehni~ko

kolo), odnosite pome|u tehni~ko i terapisko kolo (rezonanci-

ja), golema uloga igraat i formata, goleminata i vidot na elek-

tro dite, nivnoto rastojanie od povr{inata na teloto, nivniot

me|useben odnos i polo`bata, osobeno zna~ajno za rasporedu-

vawe na gustinata na silovite linii i dobivawe na povr{en

ili dlabok efekt na zagrevawe. Ja~inata na VF-pole na KB e

proporcionalna na gustinata na silovite linii, a toplotniot

efekt na kvadratot na ja~inata na strujata. Gustinata na silo-

vite linii i nivniot tek zavisat od goleminata, me|usebniot

odnos i rastojanieto na elektrodite.

Dokolku elektrodite se postaveni paralelno se dobiva ho-

mogeno pole na KB, a ako se postavat edna nasproti druga pod

odreden agol doa|a do sozdavawe na nehomogeno pole, taka {to

gustinata na silovite linii }e bide najgolema kon vrvot na ago-

lot (najbliskite delovi na elektrodite), pa vo toj del i efekti-

te na zagrevawe }e bidat najsilni.

Tekot na silovite linii i dlabinskiot efekt na zagrevawe

zavisi od odnosot na goleminata na elektrodite i goleminata

na delot od teloto koj se tretira. Dokolku delot od teloto koj

se tretira e ednakov na goleminata na elektrodite, toga{ za-

grevaweto }e bide homogeno i dlabinskoto toplotno dejstvo e

100%. Ako tretiraniot del od teloto e pogolem od povr{inata

na elektrodite, toga{ doa|a do disperzija na silovite linii,

pa vo dlabo~inata }e ima zna~itelno pomal efekt na zagreva-

we vo odnos na povr{inata. Ako tretiraniot del od teloto e

pomal od povr{inata na elektrodata, doa|a do konvergencija,

zgusnuvawe na silovite linii vo vnatre{nosta na teloto, taka

{to dlabinskiot efekt na zagrevawe }e bide pogolem vo odnos

na povr{inskiot.

Od golemo zna~ewe e rastojanieto pome|u elektrodite i

povr{inata na teloto. Dokolku elektrodite se so ista golemi-

98

FIZIKALNA TERAPIJA

na i poblisku do teloto (1-3 cm) se dobiva pove}e popovr{en efekt na zagrevawe (ko`a, potko`no i masno tkivo), a dokolku se zgolemi rastojanieto (3-5 cm) se dobiva sé pove}e dlabinski efekt na zagrevawe. Ako ednata elektroda e poblisku do telo-to a drugata e poodale~ena, efektite se pojaki kon pobliskata elektroda, poradi pogolemata gustina na silovite linii, a ako drugata elektroda bide oddale~ena taa }e se odnesuva kako inak-tivna, a pobliskata elektroda kako aktivna. Istoto toa se odne-suva i na razli~nata golemina na elektrodite. Dokolku ednata elektroda e pomala od drugata, gustinata na silovite linii }e

bide pogolema, a so toa i efektot na zagrevawe.

Ako tretiraniot del od teloto e so neramna konfiguracija

vo vid na ispaknuvawa, toga{ na isturenite delovi na teloto

koi se poblisku do elektrodite }e dojde do zgusnuvawe na silo-

vite linii i do pogolem efekt na zagrevawe. Vo toj slu~aj, pre-

teranoto zagrevawe na isturenite delovi od teloto se spre~uva

so zgolemuvawe na rastojanieto, odnosno so oddale~uvawe na

elektrodite, koga kondenzatornoto pole stanuva poslabo no po-

homogeno, {to ovozmo`uva podobro dlabinsko zagrevawe.

Sl. 54. Aplikacija na KB na kolk

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii:

1. Bolesti na lokomotoren sistem (vospalitelni i degene-

rativni): osteoartritis (artrozi), spondilozi, spondilo-

artroza (cervikalen i lumbalen sindrom), artritisi, od

mono i poliarti kularen tip, vo faza na remisija; ankilo-

zanten spondilit, razni mijalgii, miofascijalen sindrom,

burziti, tendovaginiti, entezi ti, periartrit, postrev-

matski kontrakturi.

99

FIZIKALNA TERAPIJA

2. Bolesti na uvo, nos i grlo: hroni~ni vospalenija na para-

nazalni sinusi, hroni~ni vospalenija na sredno uvo, katar

na Evstahieva tuba.

3. Bolesti na polovite organi: adneksit, endometrit, para-

metrit, mastit.

4. Endokrini naru{uvawa: amenoreja, dismenoreja, klimak-

teri~ni pote{kotii.

5. Ko`ni bolesti: furunkuli, karbunkuli.

Kontraindikacii: vgraden srcev pejsmejker (doa|a do zapira-

we na negovata rabota ako se najde vo radius od 4,5 m od apara-

tot); metal vo tkivata (plo~ki, {rafovi, endoproteza, del od

granata), spirala kako kon traceptivno sredstvo; zabni protezi

i metal vo zabite, kako i na povr{inata na teloto koj mo`e da se

simne za vreme na terapijata, kako {to se, na primer, nadvore-

{ni fiksatori ili zabni protezi, nakit, ~asovnik, klu~, metal-

ni pari, igli; prekancerozni sostojbi i maligni tumori, krva-

rewe i sklonost kon krvarewe, hemofilija, aktivna belodrobna

i zglobna tuberkuloza, okluzivni arteriski zaboluvawa, akutna

i subakutna venska tromboza, inkapsularni gnojni procesi, bre-

menost, naru{en senzibilitet za termi~ki drazbi, akutni vo-

spalenija na zglobovi i akutni koskeni procesi, akuten nevrit

i nevralgija; febrilni sostojbi, akuten infarkt na miokard,

te{ka srceva dekompenzacija.

Potencijalni opasnosti i mo`ni gre{ki

Pri primena na kratkite branovi mo`at da nastanat izgore-

nici, kako na povr{ni taka i na dlaboki tkiva. Koga se raboti

za dlaboki izgorenici, treba da se ima predvid deka vo dlabo-

kite tkiva ne se ~uvstvuva toplina, bidej}i nema termorecepto-

ri. Izgorenicite nastanuvaat poradi koncentracija na liniite

na elektri~noto pole ili naru{en senzibilitet za termi~ki

draz bi.

Elektri~noto pole go koncentriraat metalni implantati, za-

ostanati kur{umi i geleri vo teloto ili metalni predmeti na

teloto i vo oblekata, kako i kapkite voda i pot na ko`ata i vla-

`nata obleka. Zabnite plombi ne pretstavuvaat opasnost, dodeka

zabnite `i~eni protezi pretstavuvaat opasnost. Opasnost, isto

taka, pretstavuvaat intrauterini kontraceptivni sredstva.

Neadekvatnoto rastojanie na elektrodite ili sprovodnite

kabli od teloto ili agolna polo`ba na elektrodite mo`at da

predizvikaat izgorenici.

100

FIZIKALNA TERAPIJA

Po terapijata pacientot treba postepeno da se razladuva, a

ne da dojde do naglo razladuvawe na tretiranoto tkivo na nadvo-

re{nata temperatura.

Ne se primenuva vo predel na o~ite, kaj eksperimentalni

`ivotni dovel do katarakta, a kontaktnite le}i mora da se izva-

dat dokolku se primenuva vo regijata na glavata.

Kratkite branovi mo`at da ja naru{at ili potpolno da ja zap-

rat rabotata na pejsmejker. Zatoa bolnite so pejsmejker treba da

bidat podaleku od uredite za kratki branovi. Kratkite branovi

mo`at, isto taka, da gi o{tetat elektronskite slu{ni aparati.

Nekoi istra`uvawa poka`ale deka postoi mo`nost za naru{u-

vawe na rastot na koskite kaj deca, kaj kratkobranova dijatermija

sozdava zna~itelno zgolemuvawe na temperaturata vo epifizata.

Pra{awa za proverka na znaeweto za zadol`itelniot pred-

met:

1. Objasnete ja klasifikacijata na visokofrekventnite strui.

2. Koe e fiziolo{ko i terapisko dejstvo na kusite branovi?

3. Kakov e na~inot na dozirawe na kusobranovata dijatermi-

ja?

4. Nabrojte nekoi od indikaciite i kontraindikaciite za

primena na kusi branovi.

Pra{awa za proverka na znaeweto za izborniot predmet:

1. Opi{ete go uredot za dobivawe na kusi branovi.

2. Koi se metodite na primena na kusite branovi?

3. Kakvi vidovi elektrodi se primenuvaat pri kapacitativna

metoda na kusobranovata dijatermija?

4. Koja e tehnikata na primena na kapacitativnata metoda na

kusobranovata dijatermija?

5. Koi se standardite za postavuvawe na aparatot za kusi bra-

novi?

6. Koi se mo`nite gre{ki pri nesoodvetna primena na kusite

branovi?

Zada~i za prakti~na nastava

1. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na kusi branovi.

2. Podgotvete go pacientot za primena na kusi branovi.

3. Primenete kratkobranova dijatermija na razli~ni regii.

od teloto pod nadzor od profesorot.

101

FIZIKALNA TERAPIJA

MIKROBRANOVI

Mikrobranovite se elektromagnetni branovi. Vo terapija

naj~esto se koristat mikrobranovi so frekvencija od 2450 MHz

i branova dol`ina od 12,2 cm.

Tie se prostiraat, odbivaat, fokusiraat i apsorbiraat sli-

~no na svetlinskite zraci, poradi {to se narekuvaat “kvaziop-

ti~ki zraci”. Zatoa nivnata primena se narekuva zra~ewe.

Ured za mikrobranovi

Kako izvor na mikrobranovi slu`i specijalen oscilator, na-

re~en magnetron, koj ja soedinuva funkcijata na oscilatornoto

kolo i elektronskata cevka. Celiot sistem se nao|a vo pole na

silen magnet.

Aparatite imaat antena za zra~ewe. Taa gi emitira mikro-

branovite divergentno, vo site nasoki, a reflektorot gi odbiva

i gi naso~uva kon objektot na zra~ewe.

Fiziolo{ko i terapisko dejstvo

Na granica na dve sredini so razli~ni dielektri~ni svoj-

stva, mikrobranovite vo eden del se odbivaat, a vo drug del pe-

netriraat. Energijata koja e reflektirana vnatre vo tkivata,

isto taka, se apsorbira.

Energijata na mikrobranovite apsorbirana vo tkivata se pre-

tvora vo toplina. Apsorpcijata e najgolema vo tkivata koi se bo-

gati so voda (muskuli, parenhimni organi, krv, limfa), bidej}i

frek vencijata na mikrobranovite e bliska so frekvencijata na

relak sacionite oscilacii na dipol molekulite na vodata.

Koli~estvoto na zgolemena toplina e proporcionalno na ko-

li~estvoto na apsorbirana energija.

Osobeno ~uvstvitelni na mikrobranovite se organi koi se

bo gati so te~nost a koi se slabo vaskularizirani - o~i, testisi,

jajnici, epifizi na koskite vo razvoj. Pri zra~ewe na ovie or-

gani se primenuva pomala doza, a o~ite ne se zra~at.

Apsorpcijata e najmala vo tkivata so niska sodr`ina na te~-

nosti, kako masno i koskeno tkivo. Pri pominuvawe niz masno

tkivo, nivnata ener gija se namaluva za polovina na dlabo~ina

102

FIZIKALNA TERAPIJA

od 3,5 cm, a pri pominuvawe niz muskulnoto tkivo, se namaluva

za polovina ve}e na dlabo~ina od 0,7 cm.

Visokata apsorpcija vo prvite sloevi na muskulite onevoz-

mo`uva dlaboka penetracija na mikrobranovite. Toplotniot

efekt nastanuva na dlabo~ina od 3 do 5 cm. Mikrobranovite se

pogodni za zagrevawe na zglobovi koi ne se opkru`eni so golemi

muskuli, kako {to se zglobovite na {akata i prstite, stapalata

i prednata strana na kolenata, dodeka za zagrevawe na kolkot ne

se pogodni.

So ogled na toa {to mikrobranovite se odbivaat od koskite i

per iost ot, a delumno i od tetivite, postoi mo`nost za soz davawe

na stoe~ki branovi so lokalno pregrevawe vo t.n. `e{ki to~ki.

Odbienata energija se apsorbira vo muskulite i vo potko`noto

tkivo.

Endogenata toplina vo tkivata predizvikuva hiperemija,

pro{iruvawe na krvnite i na limfnite sadovi, se zgolemuva

lokalniot metabolizam, resorp cija na patolo{kite produkti i

otoci, se zgolemuva ekstenzibilitetot na kolagenot, se namalu-

va bolkata i spazmata na muskulite.

Mikrobranovite imaat antivospalitelno, resorptivno, anal-

ge tsko i spazmoliti~ko dejstvo.

Tehnika na primena

Antenata i reflektorot, vsu{nost, pretstavuvaat elektroda.

Spored goleminata i formata, postojat pove}e vidovi na

elekt rodi: polusferi~ni, polucilindri~ni, vo vid na oluk, fo-

kusni elektrodi za zra~ewe na pomali povr{ini, kako i elektro-

di za kontaktno zra~ewe na telesni praznini.

Elektrodite se postavuvaat na 5-10 cm od teloto. Kolku e ras-

tojanieto pogolemo, tolku e disperzijata na elektromagnetnoto

pole pogolema, a intenzitetot na zra~eweto pomal, i obratno.

Od ko`ata se odbivaat 50-75% od mikrobranovite zraci, taka

{to personalot se nao|a vo pole na zra~ewe. Zaradi za{tita od

o{tetuvawe na o~ite (katarakta), se koristat specijalni o~ila,

koi gi odbivaat mikro branovite.

Delot od teloto koj se zra~i treba da bide bez obleka, bidej}i

oblekata apsorbira del od mikrobranovoto zra~ewe.

103

FIZIKALNA TERAPIJA

Dozirawe

Mikrobranovite se doziraat spored subjektivnoto ~uvstvo

na toplina i izleznata sila na generatorot. Postojat 4 dozi:

1. Atermi~ka, so sila do 10 W;

2. Oligotermi~ka, so sila od 15 do 30 W;

3. Termi~ka, so sila od 30 do 60 W;

4. Hipertermi~ka, so sila nad 70 W.

Traeweto na procedurata iznesuva 10-15 minuti, vo edna se-

rija se primenuvaat 10 proceduri. Zra~eweto mo`e da se povto-

ri po pauza od 3 do 4 meseci.

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii: kontuzii, distorzii, miozitis, periartritis;

ar tro zi, artritis, spondilozi, ankilozanten spondilit; nevral-

gii, nev rit, radiku litis; adneksitis, parametritis, mastitis;

furunkuli, karbunkuli, piodermii, hi dro adenitis; sinusitis,

otitis, laringitis; temporomandibularen artritis, alveoli-

tis, granulomi, vospalenija pred i po vadewe na zabi.

Kontraindikacii: zra~ewe na o~ite, vgraden srcev pejsmej-

ker, metalni implantanti, prekancerozni sostojbi i maligni

tumori, akutni vospalenija, inkapsulirani gnojni procesi,

aktivna tuberkuloza, okluzivni arteriski zaboluvawa, akutna

i subakutna venska tromboza, krvarewe i sklonost kon krvare-

we, bremenost, zra~ewe na testisi i epifizi na koski vo vreme

na rast, naru{en senzibilitet na termi~ki drazbi.

Mo`ni povredi i merki na za{tita

So ekscesivno predozirawe mo`at da nastanat izgorenici.

Metalot pove}e ja reflektira mikrobranovata energija, otkol-

ku {to ja apsorbira. Reflektiranata energija se apsorbira vo

tkivata blisku do metalot i mo`e da predizvika nivno pregre-

vawe i izgorenici.

Izgorenici mo`at da bidat predizvikani i od kapki pot na

ko`ata. O~ite ne smeat direktno da se zra~at, a vo tekot na zra-

~eweto treba da se stavat specijalni o~ila od metalna mre`a,

od koi se odbivaat mikrobranovite.

Bezbednata distanca za personalot iznesuva 1 m pred i 25 cm zad emiterot pri zra~ewe so doza pomala od 100 W, a pri zra~ewe

so pogolema doza, 1,4 m. Za vreme na graviditet terapevtite tre-

ba da izbegnuvaat ekspozicija na mikrobranovi.

104

FIZIKALNA TERAPIJA

Ultrakratki branovi se so frekvencija za primena vo medi-

cinata od 433,92 MHz, a branovata dol`ina e 69 cm; a dolgite branovi imaat frekvencija od 1 do 2 MHz, na koja ñ odgovara

branova dol`ina od 300 do 100 m.

Pra{awa za proverka na znaeweto za zadol`itelniot pred-

met:

1. Opi{ete go aparatot za primena na mikrobranovi.

2. Koe e fiziolo{koto i terapiskoto dejstvo na mikrobra-

novite?

3. Kakov e na~inot na dozirawe na mikrobranovite?

4. Koi se mo`nite povredi i merki na za{tita?

105

FIZIKALNA TERAPIJA

TERAPISKI ULTRAZVUK

Terapija so ultrazvuk (sonoterapija) se sostoi od primena na

ultra zvu~na energija vo lekuvawe.

Fizi~ki osnovi

Zvukot e longitudinalno treperewe (branovidno dvi`ewe)

na ~esti~kite na materijata, koi vo vid na zgusnuvawa (kompre-

sija) i razreduvawa (dilatacija) se prostiraat niz elasti~na

sredina - gasovi, te~nosti i cvrsti tela. So registracija na tie

ritmi~ki razliki vo pritisok se dobiva sinusoidna kriva, {to

uka`uva na edno harmoni~no treperewe.

Spored percepcijata na ~ove~koto uvo (slu{noto podra~je),

zvukot se deli na:

- infrazvuk - do 16 Hz,- zvuk - od 16 do 20 000 Hz i

- ultrazvuk - nad 20 000 Hz.

Vo terapija se koristi ultrazvuk (UZ), naj~esto so frekven-

cija od 800 do 3000 kHz, a mnogu retko infrazvuk.

Za razlika od elektromagnetnite branovi, zvu~nite branovi

ne se prostiraat niz vakuum. Za prostirawe na zvu~nite brano-

vi potrebna e materija, a od vidot na materijata zavisi brzinata

na nivnoto prostirawe, a so toa i branovata dol`ina. Brzinata

na {irewe na zvukot niz vozduhot e 331m/s, niz vodata 1497m/s, a

za cvrstite tela od 4000 do 6000 m/s. So zgolemuvawe na tempera-

turata raste i brzinata na {irewe na ultrazvukot.

Ultrazvu~nata energija pri preminuvawe vo razli~ni mediu-

mi se odnesuva kako i svetlinskata energija i podlegnuva na za-

konite na refleksija, prekr{uvawe i transmisija.

Produkcija na terapiskiot ultrazvuk

Za dobivawe ultrazvu~ni branovi e potreben izvor koj posto-

jano ja oddava taa energija, koja vo nekoja sredina se {iri so odre-

den intenzitet. Za produkcija na terapiski ultrazvuk se koris-

ti inverzniot piezoelektri~en efekt, koj se sostoi vo toa {to

nekoi kristali so pove}e od dve polarni oski, koga }e se vklu~at

vo kolo na naizmeni~na struja so visoka frekvencija, ja menuvaat

svojata debelina sinhrono na osciliraweto na strujata, proizve-

106

FIZIKALNA TERAPIJA

duvaj}i vibracii koi pretstavuvaat izvor na ultrazvuk. Na toj

na~in, elektri~nata energija preminuva vo mehani~ka, odnosno

zvu~na energija.

Za produkcija na ultrazvuk mo`e da se koristi priroden kris-

tal - kvarc ili sinteti~ki kerami~ki materijali koi treba da

bide pravilno ise~eni. Smesteni se vo metalna kutija i zaedno

so nea pretstavuvaat transduktor ili ultrazvu~na glava.

Intenzitet

Pod intenzitet na ultrazvuk se podrazbira zvu~nata energi-

ja koja ja emitira izvor na ultrazvuk na edinica povr{ina na

ultrazvu~nata glava vo edinica vreme, odnosno snaga na edinica

povr{ina. Intenzitetot na zvukot se izrazuva vo W/m2, a vo fi-

zikalnata medicina vo W/cm2 i se dvi`i od 0,2 do 3 W/cm2.

Koga se zboruva za intenzitetot na ultrazvukot, se misli na

prostoren prose~en intenzitet na ultrazvuk, bidej}i ultrazvu-

~niot snop e nepravilen, pri {to intenzitetot vo centarot na

snopot e zna~itelno pogolem otkolku na kraevite.

Ultrazvu~nite branovi so frekvencija od 1 MHz se re~isi pa-

ra lelni, so divergencija od 15%. Divergencijata zavisi i od {iri-

nata na glavata na aplikatorot, i toa obratno proporcionalno.

Pogolemite glavi imaat pomala divergencija.

Ultrazvu~nite branovi se klasificiraat kako longitudinal-

ni i transverzalni, spored nasokata na dvi`ewe na molekulite

na mediumot niz koj pominuvaat.

Sl. 55. Aplikacija na ultrazvuk Sl. 56. Aplikacija na ultrazvuk

107

FIZIKALNA TERAPIJA

Kontinuiran i impulsen ultrazvukVo terapija se koristat dva modaliteta na ultrazvuk: konti-

nuiran i impulsen. Kontinuiraniot se emitira neprekinato, a

impulsniot inter mitentno, vo kratki impulsi po {to sleduva

interimpulsen interval bez ultrazvuk. Impulsniot ultrazvuk

se dobiva so periodi~no prekinuvawe na kontinuiraniot ul-

trazvuk, pri {to se smeta deka najsoodvetniot odnos pome|u im-

pulsot i pauzata treba da bide 1:5. Negoviot intenzitet e ed-

nakov na onoj na kontinuiraniot ultrazvuk, no poradi pauzite

vkupnata primeneta doza e pomala.

Kaj impulsniot ultrazvuk zagrevaweto e pomalo, iako ne

se menuva intenzitetot. Toj dejstvuva vo forma na vibracii i

mikromasa`a.

Frekvencija

Frekvencijata na UZ e fiksirana i naj~esto iznesuva 1 i

3 MHz. Se proizveduvaat uredi koi emitiraat edna ili pove}e

frek ven cii.

Fizi~ko i biofizi~ko dejstvo

Brzinata na prostirawe na UZ ne e konstantna, tuku se menu-

va vo zavisnost od akusti~nite svojstva, elasti~nosta i gusti-

nata na sredinata niz koja pominuva. Vo te~ni sredini na ~ove-

~koto telo iznesuva 1500 m/s, vo parenhimnite organi 1400 do

1600.m/s, vo koskite pove}e od 4000 m/s.

Vo homogena sredina ultrazvukot se prostira pravoliniski,

sli~no na svetlinskite zraci. Na granica pome|u dve sredini so

razli~en akusti~en otpor ultrazvukot se odbiva i se prekr{uva.

Toa zna~i deka samo eden del od ultrazvu~nata energija premi-

nuva vo druga sredina, dodeka ostanatiot del se odbiva.

Na granica pome|u metal i vozduh odbivaweto e re~isi po-

tpolno, poradi {to e potrebno kontaktno sredstvo pome|u

ultrazvu~nata glava i ko`ata za da se ovozmo`i transmisija na

ultrazvu~na energija vo teloto.

Najdobrite kontaktni sredstva se onie koi imaat akusti~en

otpor pribli`no ednakov kako i tkivata, a toa se vo prv red ge-

lovi i degazirana voda.

Vo ~ove~koto telo najgolemo e odbivaweto na grani~nite

povr{ini na tkivata: pome|u potko`noto masno tkivo i musku-

lite, fasciite i muskulite, tetivite i periostot, ligamentite

i periostot, osobeno pome|u mekite tkiva i koskata.

108

FIZIKALNA TERAPIJA

Koga ultrazvu~nite branovi }e padnat na grani~nata povr-

{ina pod prav agol i koga od nea potpolno }e se odbijat, mo`e

da dojde do pojava na stoe~ki branovi. Izvorniot i odbieniot

bran, prostiraj}i se vo sprotivni nasoki, vo nekoi to~ki se

poni{tuvaat i vo niv nema oscilacii (t.n. jazli), dodeka vo dru-

gi to~ki se kombiniraat osciliraj}i so dva pati povisoka am-

plituda (t.n. stoma~e).

Ultrazvukot niz tkivata se prostira vo vid na zgusnuvawa

i razreduvawa, odnosno se raboti za naizmeni~en ultrazvu~en

pritisok. Od zna~ewe e i zabrzuvaweto na ~esti~kite pri niv-

noto dvi`ewe - vibrirawe.

Snopot na ultrazvu~nite branovi koi gi emitira transduk-

torot pribli`no e so cilindri~na forma, kako i kontaktna-

ta povr{ina na transduktorot. Pri prostirawe niz tkivata

ultrazvu~niot snop postepeno se namaluva, taka {to snopot od

cilindri~na dobiva konusna forma. Taa pojava se narekuva ate-

nuacija na ultrazvukot i e posledica od apsorpcija, refleksija

i disperzija.

Ultrazvuk so frekvencija od 1 MHz prodira vo tkivata do

dlabo~ina od okolu 6 cm, a so frekvencija od 3 MHz do dlabo~i-

na od 2 cm. Zatoa koga e lezijata vo podlabokite tkiva se koris-

tat poniski, a koga e lezijata vo ko`ata i potko`noto tkivo se

koristat povisoki frekvencii na ultrazvuk.

Apsorpcijata e najgolema vo tkiva so golema sodr`ina na ko-

lagen i mala sodr`ina na voda, i obratno. Zatoa ultrazvukot

najmnogu se apsorbira vo koskite, ΄rskavicite, zglobnata kap-

sula, ligamentite, tetivite i fascii te, a najmalku vo krvta i

masnoto tkivo. Muskulite imaat relativno mal koeficient na

apsorpcija i ultrazvukot ne e najpogoden agens za nivno zagreva-

we. Apsorpcijata e najgolema vo grani~nite sloevi na tkivata.

Energijata na ultrazvu~niot snop ne samo {to se apsorbira

vo tkivata niz koi{to pominuva, tuku se rasejuva i nadvor od

snopot poradi pove}ekratna refleksija i refrakcija. Raseana-

ta energija, isto taka, se apsorbira.

Iznosot na zgolemena toplina vo golema mera zavisi od vas-

ku lariza cijata. Vo visokovaskularizirani tkiva, kako {to se

muskulite, topli na ta brgu se odveduva so cirkulacija i nema

pregrevawe, dodeka vo nisko vaskulariziranite tkiva, kako {to

se ligamentite i tetivite, toplinata mo`e relativno mnogu da

se zgolemi.

109

FIZIKALNA TERAPIJA

So postojano pridvi`uvawe na glavata na transduktorot vo

tekot na celata procedura zagrevaweto e poramnomerno.

Presmetno e deka pri izlezna sila od 1 W/cm2 temperaturata

se zgo lemuva za 0,80C vo edna minuta, pod uslov da se eliminira

vaskularniot efekt na ladewe.

Mehanizam na dejstvo

Mehanizmot na dejstvo na ultrazvukot e kompleksen i sé u{te

ne e dovolno prou~en. Evropskata {kola predominantna uloga

mu dava na mehani~koto dejstvo, grupiraj}i go ultrazvukot vo

mehanoterapija, primenuva pomali dozi i impulsen ultrazvuk.

Amerikanskata {kola ja istaknuva termi~kata komponenta (ul-

trazvu~na dijatermija), primenuva pogolemi dozi i kontinuiran

ultrazvuk.

a. Mehani~ko dejstvo

Mehani~koto dejstvo se sostoi vo naizmeni~en ultrazvu~en

pritisok, zgusnuvawe i razreduvawe na tkivata, i zabrzuvawe

na ~esti~kite koi vibriraat, a se manifestira vo vid na mikro-

masa`a koja se odviva na kleto~no i supkleto~no nivo, pri {to

se menuva odnosot pome|u citoplazmata i jadroto, se zgolemuva

propustlivosta na membranata, se zgolemuvaat procesite na di-

fuzija i metabolizam.

Pod vlijanie na mehani~kata sila, koloidite od sostojba gel

preminuvaat vo sostojba sol. Se raboti za tiksotropno dejstvo,

koe mo`e da bide od korist vo lekuvawe na degenerativni pro-

meni na intervertebralni diskusi.

Pri primena na pogolem intenzitet vo negativnata faza na

naizmeni~niot ultrazvu~en pritisok (faza na razreduvawe), vo

te~nite sredini, poradi cepewe na kohezionite sili, se sozda-

vaat formacii sli~ni na meuri t.n. kavitacii, so dijametar od 1

μm, koi mo`at da stanat i mnogu pogolemi. Na yidovite na kavi-

taciite se nasobiraat elektri~ni naboi koi dejstvuvaat jonizi-

ra~ki na sosednite atomi i molekuli i mo`at da predizvikaat

sekundarni hemiski reakcii.

Kavitaciite mo`at da bidat stabilni i kolapsni. Stabilni-

te kavitacii dejstvuvaat na propustlivosta na kleto~nite mem-

brani i ja zgolemuvaat difuzijata na jonite na kalcium.

Kolapsnite kavitacii nastanuvaat samo pri primena na ul-

trazvuk so pogolem intenzitet vo negativnata faza, pri {to se

110

FIZIKALNA TERAPIJA

osloboduva golem pritisok, toplina i se osloboduvaat slobod-

ni radikali.

Pri primena na stabilna metoda kavitacii nastanuvaat pri

intenzitet od 1 W/cm2, a pri primena na podvi`na metoda kaj po-

visoki dozi kako 3 W/cm2. Kavitaciite se pri~ina za slu~uvawe

na brojni hemiski i koloidno-hemiski reakcii.

Mikromasa`ata na tkivata, kako glaven u~inok na mehani~-

koto dejstvo na terapiskiot ultrazvuk, ja podobruva razmenata

na materii vo kletkite, regenerativnata sposobnost, prokrve-

nost i podobro snabduvawe so kislorod.

Stoe~kite branovi se odlikuvaat so toa {to vo predelot na

stoma~eto se razviva golem pritisok, dodeka vo predelot na jaz-

lite nema pritisok. So dvi`ewe na transduktorot vo tekot na

ozvu~uvaweto se namaluva mo`nosta za formirawe stoe~ki bra-

novi.

b. Toplinsko dejstvo

Ultrazvukot mo`e da ja zgolemi temperaturata na tkivata vo

dlabo~ina od pove}e od 5 cm.

Toplinskoto dejstvo na ultrazvukot se temeli glavno na ap-

sorbiranata energija koja pritoa se pretvora vo toplinska.

Apsorpcijata e najgolema na grani~nite sloevi pome|u tkiva-

ta, poradi golemata refleksija. Dokolku se zgolemi lokalnata

temperatura, nastanuva vazodilatacija. Se smeta deka 80% od

op{toto koli~estvo na toplina nastanata so primena na ul-

trazvuk se odveduva so cirkulacijata, a 20% postepeno se {iri

vo okolnite tkiva.

Fiziolo{ki odgovori koi se javuvaat poradi termi~kiot

mehanizam se zgolemena rasteglivost (ekstenzibilitet) na fi-

brozno tkivo, kaj zglobnata kapsula, ligamentite, tetivite i

o`ilnoto tkivo, se namaluva vko~anetosta vo zglobot. Predno-

sta na ultrazvu~niot termi~ki efekt se sostoi vo zagrevawe na

kolagenoto tkivo i penetracija vo dlabokite tkiva.

Doa|a do promeni vo cirkulacijata na krvta, promeni vo br-

zinata na sprovodlivost na motornite i senzitivnite nervi,

zgolemuvawe na pragot na bolka, promeni vo kontraktilnata

aktivnost na muskulnite vlakna i namaluvawe na muskulnata

spazma.

Koli~estvoto toplina koja se sozdava zavisi od intenzite-

tot na ultrazvukot, dol`inata na izlo`enost i goleminata na

111

FIZIKALNA TERAPIJA

podra~jeto koe se tretira. Apsorpcijata gi {titi dlabokite

tkiva od pregrevawe. Impul sni ot ultrazvuk ima mal toploten

efekt.

v. Fizi~ko-hemisko dejstvo

Fizi~ko-hemiskoto dejstvo na ultrazvukot se temeli na

mehani~koto i toplinskoto dejstvo i dejstvuva kako kataliza-

tor na hemiskite reakcii. Toa predizvikuva korisni procesi:

se podobruvaat oksidativno-reduktivnite procesi, se sozdavaat

biolo{ki aktivni materii vo tkivata, osobeno histamin i ace-

tilholin. Vo koloidnite sistemi se sobira voda, pa doa|a do pre-

minuvawe od gel vo sol modifikacija. Doa|a do pridvi`uvawe

na pH na tkivata kon alkalna strana. Visokomolekularnite ma-

terii se kinat na niskomolekularni, {to e va`no vo tretman na

indurirano i o`ilno tkivo.

g. Nevrorefleksno dejstvo

Dokolku ultrazvukot se aplicira po Hedovi zoni, doa|a do

podobruvawe na funkcijata na soodvetnite vnatre{ni organi.

Se smeta deka mo`e da se primeni i na simpati~ki ganglii, {to

povolno vlijae kaj algodistrofi~en sindrom.

Terapisko dejstvo

Terapiskoto dejstvo zavisi od negoviot intenzitet, frekven-

cijata i vremeto na ozvu~uvawe.

Kontinuiraniot ultrazvuk so svoeto toplotno dejstvo ja zgo-

lemuva rasteglivosta na kolagenot vo o`ilnoto tkivo. Pritoa

se smeta deka se zgolemuvaat elasti~nite svojstva na kolage-

nite fibrili i se potpomaga nivnoto remodelirawe. Negova

prednost vo odnos na ostanatite termi~ki modaliteti e vo toa

{to prodira vo tkivata podlaboko i najmnogu se apsorbira vo

zglobnata kapsula, ligamentite i tetivite, odnosno vo struktu-

rite so golema sodr`ina na kolagen, ~ie skratuvawe e pri~ina

za kontrakturi vo zglobovite, pa se primenuva pred ve`bite za

istegawe.

Ultrazvukot ja zgolemuva lokalnata cirkulacija na krvta

di rek tno i refleksno. Predizvikuva reapsorpcija na otoci i

de poziti na kalcium vo burzite i drugi tkiva. Ultrazvukot ja

namaluva bolkata, ja namaluva muskulnata spazma.

112

FIZIKALNA TERAPIJA

Toj kaj motornite nervi ja zgolemuva nivnata nadrazlivost i sprovodlivost, go namaluva pragot na drazba i ja zgolemuva brzinata na {irewe na drazbata. Ja podobruva sprovodlivosta i na senzitivnite nervi.

Toj go zabrzuva zarasnuvaweto na tetivi po povreda i sutura. Ultrazvukot vo mali dozi ja stimulira osteogenezata na koska-ta po fraktura.

Op{to terapiskite dejstva na ultrazvukot se: fibrinoliti-~no, antivospalitelno, spazmoliti~no, analgetsko, podobruva razmena na materii, hiperemizira~ko, go normalizira tonusot na krvnite sadovi, stimulira regeneracija na tkiva i sozdavawe kalus.

Sl. 57. Aplikacija na ultrazvuk vo

predel na ra~en zglob i {aka

Dozirawe

Doziraweto na ultrazvukot zavisi od frekvencijata, inten-zitetot i modalitetot na ultrazvukot, traeweto i povr{inata na ozvu~uvaweto.

Penetracijata i apsorpcijata na ultrazvukot, zavisat od frekven cijata.

Vo odnos na intenzitetot na ultrazvukot razlikuvame:

- niski dozi: 0,1-0,4 W/cm2,- sredni dozi: 0,5-0,8 W/cm2,- visoki dozi: 0,9-1,2 W/cm2.

Pri direktna labilna metoda se primenuva ja~ina od 0,1 do 0,8 W/cm2, a za stabilna od 0,02 do 0,05 W/cm2.

113

FIZIKALNA TERAPIJA

Koga se tretiraat kontrakturi i treba da se dobie hiper ter-

mi~en efekt poradi zgolemena rasteglivost na kolagenot, mo`e

da se primenuvaat i pogolemi dozi.

Pri ozvu~uvawe vo vodena bawa ili preku vodeno perni~e,

dozata treba da e pogolema za 0,5 W/cm2.

Impulsniot ultrazvuk emitira so ednakov izlezen intenzi-

tet pomala energija od kontinuiraniot ultrazvuk, poradi {to

mo`e da se primeni so pogolem izlezen intenzitet od kontinu-

iraniot.

Doziraweto sekoga{ treba da bide individualno. Pri akutni

sostojbi se primenuvaat poniski dozi, a pri hroni~ni sostojbi

mo`at da se koristat povisoki dozi. SZO go limitirala maksi-

malniot izlezen intenzitet na UZ na 3 W/cm2.

Traeweto na aplikacijata e va`no vo doziraweto na ultra-

zvukot i zavisi od povr{inata na teloto koe se ozvu~uva i efek-

tivnata povr{ina na ozvu~uvaweto. Efektivnata povr{ina na

ozvu~uvaweto e sekoga{ pomala od povr{inata na transdukto-

rot.

Ultrazvukot se primenuva sekoj ili sekoj vtor den. Pri pri-

mena na podvi`na tehnika na ozvu~uvawe procedurata trae 3-10

minuti, a pri stabilna 2-3 minuti.

Edna serija na lekuvawe kaj akutni sostojbi mo`e da se so-

stoi od 6 do 10 ozvu~uvawa, a kaj hroni~ni sostojbi od 10 do 15

ozvu~uvawa, najmnogu do 20. Po pauza od 2 nedeli lekuvaweto

mo`e da se povtori.

Tehniki na aplikacija

Pacientot se postavuva vo polo`ba koja ovozmo`uva relaksa-

cija na muskulite, nepre~eno di{ewe i slobodna cirkulacija.

Ozvu~uvaweto mo`e da se izvr{i:

- lokalno na zabolenata regija, kaj zglobovi, muskuli, rani;

- refleksno, vo oblasta na Hedovi zoni za lekuvawe na vnat-

re{nite organi;

- segmentalno paravertebralno, vo oblasta na soodvetnite

nervni koreni pri vertebralna patologija i dr.

Za da se postigne adekvatna transmisija na ultrazvukot vo tki-

vata, neophoden e kontakten medium pome|u transduktorot (ul-

trazvu~nata glava, proektor) i ko`ata, bidej}i e dovolen i naj-

114

FIZIKALNA TERAPIJA

mal sloj na vozduh (0,01mm) za ultrazvu~niot snop potpolno da

se odbie na granicata pome|u transduktorot i vozduhot. Odbie-

niot snop mo`e da predizvika pregrevawe i o{tetuvawe na pie-

zoelektri~niot kristal.

Najdobri transmiteri na ultrazvuk od kontaktnata povr{i-

na na transduktorot do ko`ata se hidrosolubilen gel i dega-

zirana voda. Poslabi transmiteri od gelot se: te~en parafin,

vazelin, lanolin.

Sl. 58. Aplikacija na ultrazvuk na

koleno

Tehniki na primena na terapiskiot ultrazvuk se:

1. Direktno kontaktno ozvu~uvawe.

2. Ozvu~uvawe preku vodena lokalna bawa ili preku pernica

so voda.

Za direktno kontaktno ozvu~uvawe kako transmiterski me-

dium se koristi gel, koj se nanesuva na povr{inata koja se

tretira. Potoa transduktorot se postavuva na taa povr {ina

i duri potoa se vklu~uva uredot.

Mo`e da se primeni labilna (mobilna) i stabilna metoda.

Labilna metoda e koga ultrazvu~nata glava se pridvi`uva vo

te kot na aplikacijata, a stabilna metoda e koga ultrazvu~nata

glava e fiksirana na ograni~ena povr{ina za celoto vreme na

aplikacija.

a. Direktnata labilna metoda e naj~est vid na aplikacija na

ultrazvukot. Ultrazvu~nata glava se pridvi`uva kontinui-

rano i ramnomerno so preklopuva~ki kru`ni ili linearni

dvi`ewa, so brzina od 1 do 2 cm/s, bez pritisok i zadr`u-

vawe. Vo tekot na rabotata transduktorot ne treba da se

podiga od ko`ata na tretiraniot predel.

115

FIZIKALNA TERAPIJA

Se primenuva na pogolemi i ramni povr{ini ~ija konfigu-

racija dozvoluva za seto vreme na aplikacijata ultrazvu~nata

glava da bide vo kontakt so ko`ata (dol` ́ rbetniot stolb, kolk,

ramo, natkolenica, potkolenica, nadlaktica, podlaktnica). Vo

tekot na aplikacijata pacientot ne ~uvstvuva nikakvi senza-

cii, osven mehani~kiot pritisok od te`inata na ultrazvu~nata

glava.

Dokolku aparatot e vklu~en, a membranata na transduktorot

ne e vo kontakt so ko`ata, mo`e da dojde do greewe na samata

membrana, bidej}i ultrazvu~nite branovi se odbivaat od voz-

du{niot sloj. Dokolku potoa se prodol`i so terapija, mo`e da

dojde do pojava na izgorenica. Vo takvi slu~ai kvarcnata plo~a

mo`e i da napukne.

So transduktorot ne se raboti brzo, bidej}i mo`e da dovede

do zamor na terapevtot. Po zavr{enata aplikacija prvo se isklu-

~uva aparatot, a potoa se odvojuva transduktorot od ko`ata. Tre-

tiraniot del od teloto se prebri{uva, kako i membranata na

transduktorot.

b. Stabilnata metoda mo`e da se primeni na ograni~ena povr-

{ina i ne se prepora~uva.

Sl. 59. Subakvalna aplikacija na

ultrazvuk

2. Ozvu~uvaweto vo vodena bawa (subakvalna tehnika) se

primenuva koga treba da se aplicira na delovi od telo

so neramna povr{ina, kako {to se {aka, lakot i stapalo,

ili, pak, ako ko`ata e preosetliva. Ultrazvukot lesno se

trans mitira niz vodata i se gubi malku energija. Najdobro

e da se koristi razladena prevriena voda, bi dej }i taa nema

meur~iwa od vozduh. Temperaturata na vodata treba da bide

35-360C. Transduktorot se postavuva na rastojanie od okolu

116

FIZIKALNA TERAPIJA

2 cm. Mo`e da se primenuva mobilna metoda so ramnomerno

pridvi`uvawe na ultrazvu~nata glava ili da bide stati~na

metoda, koga ultrazvu~nata glava e postavena na metalen

stalak. Terapevtot bi trebalo da koristi pletena a preku

nea gumena ili plasti~na rakavica, za da ja za{titi rakata

od reflektiranite i raseanite ultrazvu~ni branovi.

Mo`e da se primenuva tehnika pri koja plasti~na ili gumena

kesa napolneta so topla degazirana voda se stava vo vid na per-

nica pome|u ko`ata i transduktorot.

So ultrazvu~nata glava treba vnimatelno da se rakuva, bidej}i

sekoj nejzin udar na cvrsta podloga doveduva do nejzino o{tetu-

vawe i pukawe na ~uvstvitelnata kvarcna membrana.

Sl. 60. Subakvalna aplikacija na

ultrazvuk vo predel na peta

Prostorija za primena na ultrazvuk

Aparatite za primena na ultrazvuk bi trebalo da se nao|aat

vo posebni prostorii ili izolirani boksovi, vo koi se nao|a

nizok le`aj, stol, masi~ka, zaka~alka.

Pacientot treba da bide vo udobna polo`ba, sednat ili leg-

nat, a regijata na koja se aplicira ultrazvukot treba da bide

oslobodena od obleka.

Na pacientot treba da mu se objasni deka za vreme na aplika-

cijata }e po~uvstvuva samo mehani~ki pritisok od ultrazvu~na-

ta glava koj ne e intenziven, i deka lekuvaweto pretstavuva eden

vid dlabinska mikromasa`a na tkivata.

117

FIZIKALNA TERAPIJA

Proverka na ispravnost na uredot

Pred po~etokot na aplikacijata, neophodno e da se izvr{i

proverka na ispravnosta na aparatot i ultrazvu~nata glava. Taa

proverka se pravi najmalku 2 pati nedelno na tri na~ini.

1. Najednostavno e ako na membranata na ultrazvu~nata glava

se stavi kapka voda, a potoa se vklu~i aparatot i se zgo-

lemuva intenzitetot. Pritoa doa|a do rasprsnuvawe na

te~nosta vo vid na isparuvawe, {to e dokaz deka aparatot

normalno funkcionira.

2. Dokolku vklu~ena ultrazvu~na glava se palpira so jagodi-

ca na prstot, pri toa se ~uvstvuvaat blagi vibracii na sa-

mata membrana.

3. Dokolku transduktorot se zaroni vo ~a{a so voda i apara-

tot se vklu~i, se zabele`uva malo `uborewe (kome{awe)

na vodata.

Treba da se zeme predvid deka so upotreba na uredot slabee

negovata emisionata sila, duri i do 80%.

Zatoa sekoj ured za ultrazvuk mora da se kalibrira kaj pro-

izvoditelot ili ovlasteniot servis edna{ godi{no, a ako ~esto

se prenesuva od edno na drugo mesto i po~esto.

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii za primena na ultrazvuk: keloidi i luzni, Dipi-

trenova kontraktura, posttraumatski kontrakturi na zglobovi-

te, povredi na tetivi i ligamenti, zabaveno sozdavawe na kalus,

algodistrofi~en sindrom, osificira~ki miozit, artrozi, ce-

rvikalen i lumbalen sindrom, revmatoiden artritis, ankilo-

zanten spondilit, miofascijalen sindrom, tendovaginit, ente-

zit, burzit, periartrit na ramo i drugi zglobovi, {ilec na peta,

herpes zoster, fantomska bolka, nevralgija, kauzalgija, koksi-

godinija, dekubitusi i vari ko zni ulkusi, pruriginozni derma-

tozi, psorijaza, sklerodermija, para dontozi, pulpit, sinuzit.

Kontraindikacii: maligni tumori i prekancerozni sostoj-

bi, akutni i hroni~ni infekcii, krvarewe i sklonost kon krva-

rewe, flebotromboza i akuten tromboflebit, okluzivni arte-

riski zaboluvawa, bremenost, kaj izrazeni srcevi zaboluvawa i

vgraden srcev pejsmejker.

Ultrazvukot ne se primenuva vo predel na srceto, mozokot,

o~ite i gona dite, parenhimnite organi, vo predelot na koskeni-

te prominencii, graviden uterus i vo zona na epifizni ΄rskavi-

ci kaj deca vo tekot na rastot.

118

FIZIKALNA TERAPIJA

Metalni implantanti spored edni avtori ne se kontraindi-

kacija, a spored drugi se. Treba da se izbegnuva ozvu~uvawe vo

predel na plasti~ni implantanti, kosken cement so koj se fik-

siraat protezite.

Povredi

Povredi od terapiski ultrazvuk se mo`ni pri primena na vi-

soki dozi, ako transduktorot e fiksiran pri stabilna tehnika

na ozvu~uvawe ili pri ozvu~uvawe na koskeni prominencii. Tie

se manifestiraat vo vid na bolka i izgorenica.

Se javuva i nezna~itelno prostirawe na ultrazvukot od

transduktorot na {akata na terapevtot.

Gre{ki pri rabota

Naj~esto se pravat slednite gre{ki:

- izostanuvawe na redovna kontrola na ispravnosta na

ultrazvu~nata glava,

- nepravilna tehnika na aplikacija,

- vklu~uvawe na aparatot pred ultrazvu~nata glava da e vo

kontakt so ko`ata,

- brzo pridvi`ewe na ultrazvu~nata glava pri labilna teh-

nika,

- grubo rakuvawe so ultrazvu~nata glava, {to mo`e da dove-

de do pukawe na kvarcnata membrana, koja e mnogu osetliva na

mehani~ki udari.

Infrazvuk

Infrazvukot koj se koristi vo terapija se dobiva so elektro-

magnetno, pnevmatsko ili mehani~ko dejstvo na dijapazon -

sprava kako muzi~ka viqu{ka, a se primenuva so specijalni

prodol`etoci, koi se naslonuvaat na teloto, ili so pomo{ na

man`etna, kako pri merewe na krven pritisok.

Dejstvuva miorelaksantno i resorptivno, a indikacii se:

spazma na mus ku lite, kontrakturi, posttraumatski edemi i li-

mfedem.

Pra{awa za proverka na znaeweto za zadol`itelniot pred-

met:

1. [to e ultrazvuk?

2. Kako se deli zvukot spored percepcijata na ~ove~koto uvo?

3. Kakov e na~inot na produkcija na terapiski ultrazvuk?

119

FIZIKALNA TERAPIJA

4. [to e se kontiniuran i impulsen ultrazvuk?

5. Objasnete go biofizi~koto dejstvo na ultrazvukot.

6. Koe e terapiskoto dejstvo na ultrazvukot?

7. Kakvo e doziraweto kaj terapiski ultrazvuk?

8. Nabrojte gi indikaciite i kontraindikaciite za primena

na terapiski ultrazvuk.

Pra{awa za proverka na znaeweto za izborniot predmet:

1. Objasnete kako se odreduva intenzitetot na ultrazvukot.

2. Koi se metodite na primena na terapiski ultrazvuk?

3. Koi se tehnikite na aplikacija na terapiski ultrazvuk?

4. Opi{ete ja direktnata labilna metoda na primena na ul-

trazvuk.

5. Opi{ete ja subakvalnata tehnika na primena na ultra zvuk.

6. Koi se mo`nite gre{ki pri aplikacija na ultrazvuk?

7. [to e infrazvuk i koga se primenuva?

Zada~i za prakti~na nastava

1. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na terapiski

ultrazvuk so direktna kontaktna metoda.

2. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na terapiski

ultrazvuk so subakvalna metoda.

3. Podgotvete go pacientot za primena na ultrazvuk.

4. Primenete terapiski ultrazvuk na razli~ni regii od te-

loto so direktna metoda pod nadzor od profesorot.

5. Primenete terapiski ultrazvuk so subakvalna metoda pod

nadzor od profesorot.

120

FIZIKALNA TERAPIJA

ULTRASONOFOREZA

Sonoforeza (ultrasonoforeza, fonoforeza) e metoda na vne-suvawe lekovi niz ko`ata so pomo{ na ultrazvuk. Toa e bezbolno vnesuvawe na malo koli~estvo lek so lokalno i op{to dejstvo, koe se potencira so efektite na ultrazvukot.

Ultrazvukot dejstvuva kako katalizator na zabrzuvawe na resorpcijata i difuzijata na lekot. Ultrazvukot ja zgolemuva propustlivosta na ko`ata i drugite membrani, doveduva do hi-peremija, gi zgolemuva difuznite procesi i transkapilarniot pritisok i direktno go zabrzuva dvi`eweto na ~esti~kite na lekovite, {to sozdava povolni uslovi za nivna penetracija. Fo-reti~kata aktivnost zavisi od strukturata i od stepenot na di-sperzija na lekovite.

Za razlika od elektroforezata (jontoforezata), pri ovaa primena ne e potrebno poznavawe na jonskata sostojba na lekot, bidej}i tuka visokofrekventnata ultrazvu~na energija gi poti-snuva lekovitite molekuli vo ko`ata.

Lekovite koi se davaat so sonoforeza mora da bidat pome{ani so niskoviskozni masti i da bidat vo forma na masti, kremi i gelovi, dodeka rastvori ne se primenuvaat. Pri ozvu~uvawe lekovite treba da ja so~uvaat svojata struktura i farmakote-rapisko dejstvo, i so ultrazvukot na organizmot da dejstvuvaat sinergi~no.

Lekovite niz ko`ata prodiraat preku izvodnite kanali na potnite `lezdi, a vo pomala mera na lojnite `lezdi i foliku-lite na vlaknata. Prodiraweto go pomaga i toplotnoto dejstvo na ultrazvukot. Blagodarej}i na lipofilnosta, tie lesno di-fundiraat vo intersticiumot i pominuvaat niz porite na endo-telot na krvnite i limfni sadovi.

Depoata vo ko`ata traat pokratko otkolku kaj elektrofore-za so lekovi. Se smeta deka samo 1-4% od koli~estvoto na lekot apliciran na ko`ata prodira vo epidermisot i dermisot, a niz ligavicite prodira od 20 do 30% pove}e.

Se smeta deka so sonoforezata se zgolemuva prodiraweto na lekot i deka apsorpcijata na lekot nastanuva i vo podlabokite tkiva.

Lekovi vo masti so pogolema viskoznost ne mo`at da se pri-menat, bi dej}i spre~uvaat prodirawe na ultrazvukot, a so toa i

121

FIZIKALNA TERAPIJA

na lekot niz ko`ata, a se postignuva i pogolemo zagrevawe na povr{nite tkiva i glavata na apli katorot.

Lekovi za sonoforeza

Vo sonoforeza obi~no se koristat:

- kortikosteroidi - hidrokortizon (1-10% krema), prednizo-

lon, flumetazon;

- NSAIL - diklofenak, ketoprofen;

- anestetici - lidokain (2-5%), ksilokain;

- antikoagulanti - heparin.

Lekot e vo kontaktniot medium. Podobar transmiter e gel vo sporedba so krema. Obi~no se koristi koncentracija od 3 do 10% na lekot. Se primenuva kontinuiran ultrazvuk vo voobi~aeni dozi.

Koja frekvencija treba da se odredi zavisi od dlabo~inata na celnoto tkivo. Ultrazvukot so frekvencija od 3 MHz najmnogu se apsorbira vo povr{inski tkiva i se upotrebuva na lezii na ko`ata, kako {to se: psorijaza, sklerodermija, pruriginozni der-matozi, a poniski frekvencii ovozmo`uvaat podlaboka penetra-cija.

Sl. 61. Ultrasonoforeza vo predel

na lumbalen ‘rbet

Tehnikata na primena

Bolniot sedi, a sekoj zglob koj se tretira mora da bide dosta-pen na postapkata, bidej}i zglobot ne se tretira samo od ed-nata strana so lekot, kako {to e kaj elektroforezata. Tuka povr{inata na primena e zna~itelno pogolema i mo`e da se aplicira od pove}e strani na zglobot. Povr{inata na primena mo`e da bide i 150 cm2.

122

FIZIKALNA TERAPIJA

Optimalna koncentracija na lek za sonoforeza e 5-10%.

Lekot vo forma na gel, krema ili mast se nanesuva na ko`a-

ta na tretiraniot predel i istovremeno slu`i kako kontaktno

sredstvo za direktna kontaktna metoda na aplikacija. Tehnika-

ta na primena e naj~esto labilna, koja trae podolgo od stabil-

nata.

Pri sonoforeza so labilna metoda se vnesuva 20-40% pove}e lek

otkolku so stabilna metoda. Pri primena na impulsen re`im vo

sporedba so kontinuiran re`im, sonoforeti~niot efekt se na-

maluva za 1,3-1,6 pati.

Se smeta deka prodiraweto na lekot e pogolemo kako se zgo-

lemuva intenzitetot na ultrazvukot od 0,3 do 0,8 W/cm2. Pona-

tamo{noto zgolemu vawe na intenzitetot ne vodi kon zgolemu-

vawe na efikasnosta.

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii za primena: afekcii na muskuli, zglobovi, zglob-

ni kapsuli, tetivi i burzi, i toa vo tek na vospalitelni i dege-

nerativni i metabolni patolo{ki procesi.

Kontraindikaciite za primena na sonoforeza se isti kako

za sono terapija, no i alergija na lekot.

Primena na ultrazvuk vo dijagnostika

Ultrazvukot vo klini~kata dijagnostika ima {iroka primena. Metodite i tehnikite na takvata primena pos-tojano se pro{iruvaat i usovr{uvaat. Vo dijagnostika se primenuva impulsen ultrazvuk. Toa e potpolno bezopas-na i negresivna metoda koja se primenuva vo radiologi-ja, vo dijagnostika na muskuloskeletni naru{uvawa, vo ginekologija i aku{erstvo i dr.

Pra{awa za proverka na znaeweto za zadol`itelniot pred-

met:

1. [to e ultrasonoforeza?

2. Koi lekovi mo`at da se koristat za ultrasonoforeza?

3. Opi{ete gi tehnikite na primena na ultrasonoforeza.

4. Koi se indikaciite i kontraindikaciite za primena na ul-

trasonoforeza?

123

FIZIKALNA TERAPIJA

Pra{awa za proverka na znaeweto za izborniot predmet:

1. Koi se prednostite na vnesuvawe lekovi so ultrasonofo-

reza?

2. Koi se metodite na primena na ultrasonoforeza?

3. Koi se slabostite na ultrasonoforeza?

Zada~i za prakti~na nastava

1. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na ultrasonofo-

reza.

2. Podgotvete go pacientot za primena na ultrasonoforeza.

3. Primenete ultrasonoforeza so razli~ni lekovi na razli ~-

ni regii od teloto pod nadzor na profesorot.

124

FIZIKALNA TERAPIJA

MAGNETOTERAPIJA

Pod magnetoterapija se podrazbira primena na razli~ni ob-

lici na magnetno pole, koi dejstvuvaj}i na tkivoto na pacien-

tot predizvikuvaat razli~ni terapiski efekti. So razvojot na

naukata se usovr{eni razli~ni oblici na magnetno pole so cel

preku razli~ni biolo{ki efekti da se postignat sakanite te-

rapiski rezultati. Sepak, vo lekuvawe naj~esto se primenuva

konstantno i promenlivo magnetno pole so niska frekvencija.

^ovekot se nao|a vo magnetnoto pole na planetata Zemja. Taa

pretsta vuva ogromen magnet so magnetno pole (geomagnetno) i so

silovi linii pome|u severniot i ju`niot pol. Nasokata na silo-

vite linii se odreduva so kompas. Zemjinoto magnetno pole vo

koe `iveeme e so ja~ina od 0,05 do 0,1 mT. Najjako e na polovite, a

slabee od polovite kon ekvatorot. Ovoj intenzitet se menuva so

dneven i godi{en ritam.

Fizi~ki osnovi

Magnetnoto pole go sozdavaat slobodni naelektrizirani ~es-

ti~ki koi se dvi`at, kako i naelektrizirani ~esti~ki koi se

dvi`at vo atomite i molekulite za koi se vrzani. Magnetno pole

postoi okolu postojani magneti, no i nastanuva koga niz sprovod-

nik koj e namotan kako kalem pominuva struja. Okolu sprovodni-

kot se sozdava kru`no magnetno pole, pri {to vnatre vo kalemot

se sobiraat magnetnite poliwa.

Elektromagnetniot bran e poseben vid na elektromagnetno

pole koe se {iri vo prostorot, so koj se prenesuva energijata

na elektromagnetnoto pole od edna to~ka na prostorot vo druga.

Brzinata na prostirawe e ednakva na brzinata na svetlosta, bi-

dej}i i svetlosta e del od elektromagnetniot spektar.

Sekoj magnet ima 2 pola i vo nivna blizina magnetnata sila e

naj golema. Dejstvuvaweto na magnetnite sili se {iri vo okolina-

ta na magnetot. Prostorot vo koj dejstvuva magnetnata sila se na-

rekuva magnetno pole. Grafi~ki magnetnoto pole se prika`uva

so silovi linii, od edniot do drugiot pol na magnetot, obrazuvaj}i

vo zatvoren krug prostor bez da se se~at liniite.

Magnetnoto pole e vektor, odnosno vo sekoja to~ka od pro-

storot ima svoja nasoka. Magnetnoto pole (MP) kvalitativno

go opi{uvaat tri vektorski golemini:

125

FIZIKALNA TERAPIJA

a. Ja~ina na magnetnoto pole

b. Magnetna indukcija ili gustina na magnetno pole

v. Gustina na magneten moment.

Tipovi na magnetno pole

Magnetnite poliwa mo`at da se podelat vrz osnova na pove}e

kriteriumi.

1. Spored promenlivosta na magnetnata indukcija, magnetni-

te poliwa se delat na: konstantno i promenlivo MP.

2. Spored indukcijata koja ja proizveduvaat, magnetnite po-

liwa se delat na:

a. poliwa so indukcija od pT i nT (pikotesli i nanotesli),

b. poliwa so indukcija od 100 nT do 1mT,

v. poliwa so indukcija od 1mT do 100 mT,

g. poliwa so indukcija nad 100 mT .

3. Spored frekvencijata na magnetnoto pole, koja podrazbi-

ra broj na cikli~ni promeni na poleto koi se slu~uvaat vo

tekot na edna sekunda, a imaat razli~ni biolo{ki efekti,

se delat na:

a. magnetni poliwa so frekvencija do 1000 Hz, koi naj~esto

se primenuvaat so cel biostimulativno dejstvo, a nemaat

termi~ko dejstvo.

b. magnetni poliwa so frekvencija od 1 kHz do 30 kHz,

v. magnetni poliwa so frekvencija od 30 kHz do 300 kHzg. magnetni poliwa so frekvencija od 300 kHz do 30 MHz.

4. Spored promenite vo prostorot, magnetnoto pole se deli

na:

a. homogeno - so postojana ja~ina i gradient 0 vo toj prostor;

b. nehomogeno - so razli~na ja~ina i gradient, koj ne e 0 vo toj

prostor.

Izvori na magnetno pole i aparatura

Izvorite na magnetno pole mo`at da bidat prirodni i ve{-

ta~ki.

Priroden izvor e `eleznata ruda magnezit (Fe3O4). Ve{ta~ki

izvori se t.n. induktori (solenoidi ili elektromagneti).

Vo fizikalnata terapija se primenuvaat: konstantno magnet-

no pole i promenlivo sinusoidno magnetno pole so postojan i

impulsen re`im.

126

FIZIKALNA TERAPIJA

Vo lekuvawe se koristat i prirodni i ve{ta~ki magneti.

Aparat za magnetoterapija pretstavuva tehni~ki ured koj

sozdava prete`no magnetno pole vo pogled na frekvencija, in-

tenzitet, nasoka i forma na bran. Se koristat induktori - so-

lenoidi i induktori - elektro magneti naj~esto so frekvencija

od 1 do 100 Hz.

Na pazarot postojat razli~ni aparati vo odnos na koncepci-

jata na izrabotka i principot na funkcionirawe.

Aparatnite izvori se delat na:

1. Izvori na niskofrekventno magnetno pole. Tehni~kite

karakte ris ti ki na izvorite so niska frekvencija ovozmo-

`uvaat frekvencija obi~no do 50, 100 ili 200 Hz.

2. Izvori na visokofrekventno magnetno pole. Visokofrek-

ventnoto elektromagnetno pole koristi osnovna frekven-

cija od 27,125 MHz.

Vo lekuvawe glavno se koristi impulsno magnetno pole. Pod

impuls se podrazbira serija na elektromagnetni branovi so

kratko traewe - nekolku desetini mikrosekundi, po {to sleduva

pauza od 1 do 10 ms. Na toj na~in, termi~kata komponenta, koja e

posledica na elektri~niot efekt, e zanemarliva, taka {to ma-

gnetoterapijata pretstavuva atermi~ka procedura.

Aparatite vo koi se inducira prete`no magnetno pole rabo-

tat so niski frekvencii, od 1 do 50 Hz, najmnogu do 100 Hz.

Za lekuvawe se upotrebuva magnetno pole so nizok i mnogu

nizok intenzitet, so maksimalen vektor na magnetna indukcija

od 10 mT, koga se raboti za cilindri~en solenoid, a koga se ra-

boti za ramen solenoid, so 20 ili pove}e mT za eden solenoid.

Sl. 62. Aparat za magnetoterapija

127

FIZIKALNA TERAPIJA

Mehanizam na dejstvo

Slobodnata energija na magnetnoto pole se apsorbira od strana

na tkivata. Prodornosta na elektromagnetno pole zavisi od frek-

vencijata. Penetracijata vo tkivata iznesuva 30 cm. Gipsena imo-

bilizacija ne pretsta vuva pre~ka za primena na ovaa terapija.

Vo zavisnost od goleminata na magnetnoto pole, mo`e da se

zboruva za visok i za nizok intenzitet, pri {to onie so nizok

intenzitet imaat atermi~ko dejstvo koe naj~esto se koristi.

Objasnuvawata za biolo{koto dejstvo na magnetnoto pole e

{to pri prodirawe vo ~ove~koto telo pobuduva struja, ~ij in-

tenzitet zavisi od frekvencijata na magnetnoto pole, od ne-

goviot intenzitet na povr{inata na teloto i od gustinata na

mag netnoto pole. So prodirawe na magnetnoto pole vo teloto e

zafatena sekoja kletka.

Postojat brojni hipotezi za mehanizmot na dejstvoto na mag-

netnoto pole. Sepak, najgolemiot del od niv trgnuva od toa deka

kleto~nata membrana e klu~noto mesto na koe dejstvuva magnet-

noto pole.

Magnetnoto pole:

- ja menuva permeabilnosta na kleto~nata membrana i vlijae

vrz ram no te`ata na jonite na nejzinata vnatre{na i nadvo-

re{na strana;

- ja menuva orientacijata na elementarnite dipoli i raspo-

redot na jonite na kleto~nata membrana i dejstvuva vrz in-

terakcijata na receptorite na membranata i aktivnite sup-

stancii;

- dejstvuva na procesot na difuzija i aktiven transport niz

kleto~ nata membrana, vo namaluvawe na otokot;

- dejstvuva na jonskata pumpa, ja zgolemuva nejzinata akti-

vnost i snabduvawe so energija;

- se olesnuva difuzijata na kislorodot i negovata utilizaci-

ja vo klet kite, so {to se podobruva energetskiot bilans na

kletkite;

- se aktiviraat enzimskite sistemi i sintezata na enzimite;

- dejstvuva regulatorno na membranskiot potencijal;

- gi aktivira osteoblastite, hondroblastite i fibroblasti-

te;

- predizvikuva dilatacija na arterioli i kapilari;

- go podobruva protokot na arteriska i venska krv;

- ja podobruva oksigenacijata i metabolizmot vo tkivata;

128

FIZIKALNA TERAPIJA

- dejstvuva analgetski (so hiperpolarizacija na kleto~nata

membra na, zgolemena produkcija na endorfin i normaliza-

cija na pH vrednosta).

Magnetnoto pole so niska frekvencija i nizok intenzi-

tet dejstvuva: antiinflamatorno, antiedematozno, ja stimuli-

ra regeneracijata na tkivata, analgetski, vazodilatatorno i

hiperemizira~ki, spazmoliti~no, stimulira sozdavawe kalus

(kaj frakturi na koski, psevdoartrozi i operativni osteoto-

mii). So ogled na toa {to e atermi~ka procedura, mo`e da se pri-

meni kaj osteoartikularni afekcii so implantati od razli~en

materijal (metal, keramika, silikon). Magnetnoto pole, isto

taka, stimulira osteogeneza kaj osteoporoza, ja zabrzuva regene-

racija na perifernite nervi po sekcija i nevrorafija, ja zgole-

muva ekscitabilnosta na motornite nervi, stimulira zarasnu-

vawe na rani i ulkusi i ja podobruva trofikata na tkivata.

Se smeta deka doveduva do podobruvawe na imunitetot na or-

ganizmot, deka gi stimulira endokrinite funkcii direktno ili

indirektno preku CNS, kako i toa deka ima sedativno dejstvo.

Sl. 63. Primena na magnetoterapija

Aparati i metodi na primena

Magnetnoto pole se primenuva so pomo{ na uredi na koi se

odredeni intenzitetot, frekvencijata i vremeto na traewe na

impulsite. Naj~esto se koristi impulsno magnetno pole, pri

{to impulsite se javuvaat so odredena frekvencija. Postojat

uredi koi sozdavaat niskofrekventno magnetno pole od 1 do 50

Hz, kako i visokofrekventno magnetno pole, nad 100 Hz, no ~esto

nad 1 pa duri do 20 MHz.

129

FIZIKALNA TERAPIJA

Uredite generiraat magnetno pole od 0,5 do 10 mT. Forma-ta na branovite mo`e da bide razli~na (sinusoidna, polubrano-vidna, trapezoidni monofazni i bifazni impulsi, triaglesti i dr.).

Aparatite imaat induktor preku koj se emitiraat elektro-magnetnite branovi, a koj mo`e da bide vo forma na obra~i (so-lenoid) so razli~en dijametar, prostirka ili poluprostirka za aplikacija na niskofrekventno elektromagnetno pole, ili vo vid na {iroka lenta kaj visokofrekventno elektromagnetno pole.

Terapiskoto dejstvo se postignuva so pozicionirawe na del od teloto ili teloto vo obra~ot ili, pak, prostirkata se posta-vuva nad ili pod del od teloto. Induktorite se postavuvaat:

1. direktno (lokalno) popre~no ili nadol`no,2. segmentalno.

Intenzitetot, frekvencijata i traeweto na postapkata se odre duva spored indikaciite. Podra~jeto koe se tretira ne mora da bide posebno podgotveno. Mo`e da se aplicira preku obleka, preku gips, zavoj i sl. Mo`e da se primeni i kaj postari lica.

Vo tekot na primenata, pacientot ne treba da ~uvstvuva nikak vi senzacii. Traeweto na primenata zavisi od frekven-cijata, a obi~no iznesuva 30 minuti vo edna procedura. Brojot na procedurite mo`e da bide od primena vo tekot na nekolku posledovatelni dena kaj sve`a trauma, do nekolku meseci kaj psevdoartroza, osteoporoza i sl. Naj~esto se primenuvaat 10-20 seansi.

Elektromagnetnite branovi se {irat na 50 cm od induktorot na site strani.

Konstantno magnetno pole se postignuva so pomo{ na pos-tojani magneti so razli~na ja~ina, golemina i forma. Se kori-stat vo forma na plo~ki montirani na brazletni, pojasi, |erda-ni, perni~iwa i sl. Tie se so niska ja~ina od najmalku 0,1 mT, no mo`at da bidat i do nekolku mT. Imaat reflektorno dejstvo i se postavuvaat na senzitivni biolo{ki aktivni to~ki na telo-to ili na akupunkturni to~ki. Se nosat od 1 do 18 ~asa, vo tekot na 2-8 nedeli.

Dozirawe

Pri sekoja terapiska indikacija treba da se reguliraat pa-rametrite na magnetnoto pole: intenzitet (vo mT od 0 do 10 ili 20), frekvencija (od 0 do 50 Hz) i vreme na dejstvuvawe na pulsi-ra~koto magnetno pole.

130

FIZIKALNA TERAPIJA

Kriteriumite za dozirawe se neizedna~eni, bidej}i apara-tite se razli~ni. Obi~no se koristi poedine~na doza do 10 mT, koga se raboti za cilindri~en solenoid, a koga se raboti za ra-men paren solenoid dozata e povisoka i iznesuva do 20 i pove}e mT po eden solenoid. Edna terapiska sesija se sostoi od 15 do 30 se-ansi, koi obi~no traat 15-30 minuti. Za akutni sostojbi se pre-pora~uvaat poniski, a za hroni~ni povisoki frekvencii.

Indikacii i kontraindikacii

Indikacii za primena na magnetoterapija:

- zaboluvawa na muskuloskeleten sistem: revmatoiden artri-tis, osteoartritis-artrozi, periartriti, miotendiniti, ten-di niti, epikondiliti;

- posttraumatski sostojbi: frakturi, psevdoartroza, koskeni graftovi; povredi na zglobovi, ligamenti, tetivi i musku-

li; algodistrofi~en sin drom, kontrakturi;

- metabolni naru{uvawa: osteoporoza, dijabet so polinevro-

patija, uri~en artrit i dr.

- hirur{ki sostojbi: zabaveno zarasnuvawe na rani, postope-

rativna rehabilitacija, podobruva epitelizacija i prifa}a we

na transplantantot pri izgorenici;

- zaboluvawa na nerven sistem: radikuliti, radikulopatii,

polinevriti;

- ko`ni bolesti: luzni, keloidi, egzemi, nevrodermiti, der-

matozi, psorijaza, herpes simpleks;

- srcevo-sadovi zaboluvawa: intermitentna klaudikacija,

Rejnoov sindrom, trofi~ki lezii od arterisko i vensko po-

teklo (periferni vaskularni zaboluvawa, varikozni ulku-

si, dekubitusi).

Sl. 64. Primena na magnetoterapija

131

FIZIKALNA TERAPIJA

Kontraindikacii: implantiran pejsmejker na srce, bremenost,

ju ve ni len dijabet, krvarewe i sklonost kon krvarewe, trombo-

flebit, derma tomikozi, hipertireoza, akutni infekcii, akti-

vna TBC, neoplazmi, sistemski bolesti na krvta, enteroragii.

Metalni implantanti ne se kontraindikacija za primena na

magneto terapija.

Pra{awa za proverka na znaeweto za zadol`itelniot pred-

met:

1. Objasnete gi fizi~kite osnovi na magnetoterapijata.

2. Koe e fiziolo{koto i terapisko dejstvo na magnetoterapi-

jata?

3. Koi se na~inite na aplikacija na magnetoterapijata?

4. Navedete nekoi od indikaciite i kontraindikaciite za

primena na magnetoterapija.

5. Kakvi vidovi aparati ima za magnetoterapija?

Pra{awa za proverka na znaeweto za izborniot predmet:

1. Opi{ete razli~ni na~ini na aplikacija na magnetotera-

pija.

2. Opi{ete kakvo e doziraweto pri magnetoterapija.

Zada~i za prakti~na nastava

1. Podgotvete go rabotnoto mesto za primena na magnetotera-

pija.

2. Podgotvete go pacientot za primena na magnetoterapija.

3. Primenete magnetoterapija na razli~ni regii pod nadzor

od profesorot.

132

FIZIKALNA TERAPIJA

Literaura:

1. Adams N.: Modulation of nociceptive input. In The psychophysiology of low back pain, Eds. Adams N.et al.,Churchill Livingstone, New York, 47-54, 1997.

2. Ansari N.N., Naghdi S., Farhadi M.: Therapeutic ultrasound as a treatment for chronic sinusitis. A case report. Physiotherapy Research International, 2004, 9 (3): 144-146.

3. APTA: Ottawa Panel evidence-based clinical practice guidelines for electrotherapy and thermotherapy interventions in the management of rheumatoid arthritis in adults. Phys. Ther. 2004, 84: 1016-43.

4. Baker K.G., Robertson K.J., Duck F.A.: A review of therapeutic ultrasound: biophysical effects. Phys. Ther. 2001, 81: 1351-1358.

5. Basford J.R.: Physical agents and biofeedback. In Rehabilitation medicine. Principles and practice. Eds. DeLisa J.A., J.B. Lippincott, Philadelphia, 1988, 257-275.

6. Basford J.R.: Guest editorial electric and magnetic therapy: an illustration of the need for evidence-based medicine, 2004, 9: 179-180.

7. Basford J.R., Fiaka-Moser V.: The Physical Agents. Physical medicine and rehabilita-tion secrets. Second edition. Hanley&Belfus, INC, Phyladelphia, 2002, 513-522.

8. Basford J.R.: Therapeutic physical agents. In Physical Medicine & Rehabilitation: Prin-ciples and Practice, 4th Edition, Eds. DeLisa JA; J.B. Lippincott Williams & Wilkins, Philadelphia, 2005; 251-270.

9. Barovi~ J.: Magnetoterapija.Vo Fizikalna medicina v lokomotornoi rehabilitaciji. Zbornik predavanj. VIII rehabilitacijski dan. Ur. [tefan~i~ M. IRSR., Ljubljana, 1996, 71-74.

10. Brosseau L., Milne S., Robinson V., Marchand S., Shea B., Welles G., Tugwell P. Ef-ficacy of the transcutaneous electrical nerve stimulation for the treatment of chronic low back pain. A meta-analysis. Spine, 27(6): 596-603, 2002.

11. Brosseau L, Judd MG, Marchand S: Transcutaneous electrical nerve stimulation (TENS) for the treatment of rheumatoid arthritis in the hand. Cochrane Database Syst Rev, 2003; (3): CD004377

12. Cailliet R.: Traction. In Low back pain syndrome. Fourth edition, F.A. Davis Company, Philadelphia, 1989, 130-135.

13. Casimiro L, Brosseau L, Robinson V: Therapeutic ultrasound for the treatment of rheu-matoid arthritis. Cochrane Database Syst Rev, 2002;(3):CD003787.

14. Chou R., Huffman L.H.: Nonpharmacologic therapies for acute and chronic low back pain: a review of the evidence for an American pain Society/ American College Guide-line. Annals of Internal Medicine, 2007; 147: 492-504.

15. Coni} S.: Eleketrostimulacija debelog creva primenom eksponencijanih i interfer-entnih struja. Fizikalna terapija,1996, 2, 10-12.

16. Costa IA, Dyson A.: The integration of acetic acid iontophoresis, orthotic therapy and physical rehabilitation for chronic plantar fascitis: a case study. JCCA, 2007;51(3):166-174.

17. Cristie A., Jamtvedt G., Dahm K.T. et al.: Effectiveness of nonpharmacological and nonsurgical interventions for patients with rheumatoid arthritis: An overview of system-atic reviews. Phys. Ther., 2007; 87: 1697-1715.

18. Dimitrova Sv. Interferentni tokove, Vo rakovodstvo po fizikalna tera-pia, Medicina i fiskultura, Ur. Kostadinov D., Sofia, 1989, 64-68.

19. Dubravica M: Elektromagnetoterapija. Vo Fizikalna medicina i op}a rehabilitaci-ja, Ur. Jaji} I., Medicinska naklada, Zagreb, 2000, 116- 122.

20. Dubravica M.: Visokovolta`na terapija. U Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija. Ur. Jaji} I. 2000, 31-34.

21. Dubravica M.: Funkcionalna elektri~na stimulacija U Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija. Ur. Jaji} I. 2000, 170-179.

133

FIZIKALNA TERAPIJA

22. Durmus A., Cakmak A. et al.: The efficinecy of electromagnetic field tretament in com-plex regional pain syndrome type I. Disability and Rehabilitation, 2004; vol.26; 9, 537-545.

23. \urovi} A.: Fizikalna terapija. Reumatoidni artritis. Vo Terapija reumati~nih obolenja. Ur. Popovi} M. i sar., Vojnoizdava~ki zavod, Beograd, 1999, 192-207.

24. Fargas-Babjak A.: acupuncture, transcutaneous electrical nerve stimulation, and laser therapy in chronic pain. The Clinical Journal of pain, 2001, 17, 4 Suppl.: 105-113.

25. Foley R.A. Transcutaneous Electrical nerve stimulation. In Manual for Physical Agents. Fourth edition, Ed. Hayes K.W., Appleton&Lange, Norwalk,Connecticut, 1993, 97-118

26. Gatev St, Bankov S, Busarov S.: Rakovodstvo po fizikalna terapia, Medi-cina i fiskultura, Sofia, 1992.

27. Ga~eva I.: Galvanoterapia. Vo rakovodstvo po fizikalna terapia, Medici-na i fiskultura, Ur. Kostadinov D., Sofia, 1989, 19-31.

28. Ga~eva I.: Ultrazvukova terapia. Vo rakovodstvo po fizikalna terapia, Medicina i fiskultura, Ur. Kostadinov D., Sofia, 1989, 107-115.

29. Geiringer S.R., Kincaid C.B., Rechtien J.J.: Traction, manipulation and massage. In Re-habilitation medicine. Principles and practice, Eds. DeLisa J.A., J.B. Lippincottt, Phila-delphia, 1988, 276-294.

30. Gorman P.H., Shealy N, Liss S. et al..: Electrotherapy. Physical medicine and rehabilita-tion secrets. Second edition. Hanley&Belfus, INC, Phyladelphia, 2002, 523-527.

31. Gur A.: Physical therapy modalities in management of fibromyalgia. Current Pharma-ceutical Design, 2006, 12, 29-35..

32. Hayes K.W., Foley R, Hage M., Poe W.: Manual for Physical agents, Fourth edition, Ed. Hayes K.W., Appleton&Lange, Norwalk, Connecticat, 1993.

33. Jaji} I.: Kratkovalna i mikrovalna dijatermija. Vo.Fizikalna medicina i op}a reha-bilitacija, Ur. Jaji} I., [kolska knjiga, Zagreb, 2000, 43-71.

34. Jaji} I.: Terapiski ultrazvuk. Vo Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija, Ur. Jaji} I., [kolska knjiga, Zagreb, 2000, 72-92.

35. Jaji} I.: Ultrasonoforeza Vo Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija, Ur. Jaji} I., [kolska knjiga, Zagreb, 2000, 113-115.

36. Jaji} I.: Transkutana elektri~na `iv~ana stimulacija. Vo Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija, Ur. Jaji} I., [kolska knjiga, Zagreb, 2000, 139-153.

37. Jaji} I.: Specijalna fizikalna medicina, II izdanje, [kolska Knjiga, Zagreb, l991. 38. Jaji} Z.: Galvanizacija. Vo Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija, Ur. Jaji} I.,

[kolska knjiga, Zagreb, 2000, 7-15. 39. Jaji} Z.: Iontoforeza. Vo Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija, Ur. Jaji} I., [kol-

ska knjiga, Zagreb, 2000, 16-24. 40. Jaji} Z.: Dijadinami~ke struje. Vo Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija, Ur. Jaji}

I., [kolska knjiga, Zagreb, 2000, 25-29. 41. Jaji} Z.: Interferentne struje. Vo Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija, Ur. Jaji}

I., [kolska knjiga, Zagreb, 2000, 35-42. 42. Jamtvedt G., Dahn K.T., Cristie A. et al.: Physical therapy interventions for patients with

osteoarthritis of the knee: an overview of systematic reviews. Phys. Ther., 2008; 88: 123-136.

43. Jevti} M.R.: Fizikalna medicina i rehabilitacija. Univerzitet u Kragujevcu, Medicin-ski fakultet, Kragujevac, 1999.

44. Jevti} M., Vesovi}-Poti} V.: Fizikalna medicina. Univerzitet u Kragujevcu, Medi-cinski fakultet, Kragujevac, 1997.

45. Johnson M.T., Tabasam G.: An investigation into the analgesic effects of interferen-tial currents and transcutaneous electrical nerve stimulation on experimentally induced ischaemic pain in otherwise pain-free volunteers. Phys. Ther. 2003, 83: 208-223.

134

FIZIKALNA TERAPIJA

46. Koci} M.: Primena ultrazvuka u stimulaciji zarastanja preloma. 7. Kongres fizijat-ara Srbije, Baneoclimatologia, Okt, 2007, Vol 31, Suplement.2, 105 -111.

47. Kostadinov D.: Diadinamoterapia, Vo rakovodstvo po fizikalna terapia, tom 1, Ur. Kostadinov D., Medicina i fiskultura, Sofia, 1989, 55-57.

48. Kostadinov D., Marinkev M.: Induktometria (kusovalnova diatermia) Vo rakovodstvo po fizikalna terapia, Medicina i fiskultura, Ur. Kostadi-nov D., Sofia, 1989, 76-79.

49. Kosti} O.: Fizikalna medicina i rehabilitacija. Tre}e dopunjeno izdanje, Ud`benik, Ni{, 2002.

50. Kunej D, Stankovi} T.: Praktikum fizikalne terapije. Vi{a medicinska {kola, Beo-grad, 2000.

51. Larsen A., Kristensen G., Thorlacius-Ussing O., Oxlund H.: The influence of ultrasound on the mechanical properties of healing tendons in rabbits. Acta Orthopaedica, 2005, 76(2): 225-230.

52. Larsson L.: Functional electrical stimulation, Scand J Rehab Med, Suppl 30: 63-72, 1994.

53. Lehmann T.R., Russell D.W., Spratt K.F. et al: Efficacy of electroacupuncture and TENS in the rehabilitation of chronic low back pain patients. Pain, 1986, 26: 277-290.

54. Lazovi} M.: Primena elektromagnetne stimulacije u rehabilitaciji. 7. Kongres fiz-ijatara Srbije, Baneoclimatologia, Okt, 2007, Vol 31, Suplement.2, 97-104.

55. Licul F: Elektrodijagnostika i elektroterapija, [kolska knjiga, Zagreb, 1981. Ljubin ^.: Elektrodijagnostika niskofrekfentnim strujama. Vo Fizikalna medicina

i op}a rehabilitacija, Ed. Jaji} I., [kolska knjiga, Zagreb, 2000, 335-361. 56. Mannheimer J.S. Transcutaneous electrical nerve stimulation: its uses and effectiveness

with patients in pain. In Pain. Ed. Echternach J.L., Churchill Livingstone, New York, 1987, 213-254.

57. Markov M.S., Colbert A.P.: Magnetic and electromagnetic field therapy. Journal of Back and Musculoskeletal Rehabilitation, 2001,15, 17-29.

58. Medlicott M.S., Harris S.R.: A systematic review of the effectiveness of exercise, man-ual therapy, electrotherapy, relaxation training, and biofeedback in the management of temporomandibular disorders. Phys. Ther., 2006, 86: 955-973.

59. Mihajlovi} V.: Fizikalna terapija. Tre}e izdawe, Obodsko Slovo, Rijeka Crnojevi}a, 2002.

60. Mihajlovi} V., Siva~ki-@itnik S.: Fizikalni modaliteti u kontroli bola.7. Kongres fizijatara Srbije, Baneoclimatologia, Okt, 2007, vol 31, Suplement.2, 83-96.

61. Mihajlovi} V., Siva~ki-@itnik S., Kojovi} J: Kancerski bol: etiopatogenetski aspekt, evaluacija i menaxment. 6 Kongres fizijatara Srbije i Crne Gore, Vrnja~ka bawa, nov, 2006, 109-114.

62. Mihel~i~ B.: Uporaba ultrazvoka v fizikalni terapiji. Vo Fizikalna medicina v loko-motornoi rehabilitaciji. Zbornik predavanj. VIII rehabilitacijski dan. Ur. [tefan~i~ M. IRSR., Ljubljana, 1996, 65-69.

63. Moore S, Shurman J.:Combined neuromuscular electrical stimulation and transcutane-ous electrical nerve stimulation for treatment of chronic back pain: a double-blind, re-peated measures comparation. Arch Phys Med Rehabil, 78, 1997, 55-60.

64. Moscowitz M.H: Transcutaneous electrical nerve stimulation, acupuncture, biofeed-back, hypnotherapy, and spine pain. In Spine Care, Part one, Eds.White A.H., Mosby, St Louis,1995, 564-572.

65. Mysiw W.J, Jackson R.D.: Electrical stimulation, In Physical Medicine and Rehabilita-tion, Second edition, Eds. Braddom R.L. W.B.Saunders Company, Philadelphia, 2000, 459-487.

135

FIZIKALNA TERAPIJA

66. Nedvidek B.: Osnovi fizikalne medicine i medicinske rehabilitacije. Univerzitet u Novom Sadu, Medicinski fakultet, 1991.

67. Nikoli}-Dimitrova E.: Osnovi na fizikalna terapija. Laserxet, Skopje, 2009.

68. Nikoli} E. Analiza na ishodot od operativno lekuvani bolni so lumbalen sindrom i radikulopatija sledeni vo podolg vremenski period. Magister-ski trud, Medicinski fakultet, Univerzitet “Sv.Kiril i Metodij”, Skop-je, 1998.

69. Nikoli}-Dimitrova E.: Analiza na ishodot od fizikalniot tretman na bo-lnite so hernija na lumbalen intervertebralen diskus. Doktorska diser-tacija, Medicinski fakultet, Univerzitet “Sv.Kiril i Metodij”, Skopje, 2004.

70. Nikoli}-Dimitrova E.: Rehabilitacija pri povredi na periferni nervi. Zbornik na Zdru`enieto na fizio i rabotni terapevti na R.Makedonija 1997-2003, 2003, 69-78.

71. Nikoli}-Dimitrova E.: Fizikalen tretman na bolni so degenerativni pro-meni vo lumbalniot del od ‘rbetot vo akutna i subakutna faza. Prv Make-donski Kongres na fizijatri, Zbornik na trudovi, Ohrid, juni, 2006, 92-98.

72. Nikoli}-Dimitrova E.: Fizikalen tretman na bolni so hroni~na lumbalna bolka kako posledica na degenerativni promeni vo lumbalniot del od ‘rbe-tot. Prv Makedonski Kongres na fizijatri, Zbornik na trudovi, Ohrid, juni, 2006, 99-105.

73. Nikoli}-Dimitrova E.: Fizikalna terapija kod bolesnika sa lumbalnom spinalnom stenozom. Fizikalna terapija, 2002, 29: 36-39.

74. Nikolik - Dimitrova E., Stojanovska M., Ivanovska L. The role of postoperative re-habilitation in patients after lumbar discectomy. 12th European Congress on Physical Medicine & Rehabilitation, Abtract book, Antalya, Turkey, 2000.

75. Nikoli} E., Ivanovska L., Stojanovska M. Rehabilitacioni tretman bolesnika sa failed back syndrom-om. Jugoslovenski fizijatriski dani, Zbornik sa`etaka, Kopa-onik, sept., 48-49, 1996.

76. Nikolik-Dimitrova E., Stojanovska M. Failed back surgery syndrome and its conserva-tive tretament. Abstract book, 1-st World Congress of ISPRM, Amsterdam, Monduzzi Editore, July, 2001, 78.

77. Nikolik-Dimitrova: Regression of a lumbar disc herniation- a case report. Proceedings of the 16th European Congress of Physical and Rehabilitation Medicine, Edizioni Min-erva Medica, Brugge, 2008, 237-240.

78. Nikoli} @.: Fizikalno le~enje oboljenja lumbalnog diskusa. Lumbalne diskopatije, Documenta Galenica, Ni{ka Banja, 75-80, 1974.

79. Nikoli} @., Mitrovi} D.: Fizikalna terapija u le~ewu sportskih povreda. Vo Povrede u sportu, Ur. Banovi} D., Beograd, 2006, 175-186.

80. Nikolova L. Galvanizacija. Vo Fizioterapija, Eds. Nikolova L., Medici-na i fiskultura, Sofia, 1980, 8-17.

81. Nikolova L.: Diadinami~en tok. Vo Fiziterapija. Ur. Nikolova L., Medi-cina i fiskultura, Sofia, 1980, 19-22.

82. Nikolova L., Ionkov St, Todorov N, Stamatov St.: Fizioterapia. Medici-na i fiskultura, Sofia, 1980.

83. Nikolova L. i sor.: Specijalna fizioterapia. Medicina i fiskultura, So-fia, 1978.

84. Page M., Maturana A., Sanchez m.: Medios terapeuticos en rehabilitacione (II): termoterapia. Foto y magnetoterapia. Ondos de choque. Estimulacion electrica functional. Vo Rehabilitacion medica.Ed Mayordomo M., Phyzer, 2004, 41-50.

136

FIZIKALNA TERAPIJA

85. Pape K.E., Chipmam M.L.: Electrotherapy in rehabilitation. In Physical Medicine & Rehabilitation: Principles and Practice, 4th Edition, Eds. DeLisa JA; Lippincott Wil-liams & Wilkins, Philadelphia, 2005; 435-464.

86. Pengel H.M., Maher C.G., Refshauge K.M.: Systematic review of conservative inter-ventions for subacute low back pain. Clinical Rehabilitation, 2002, 16:811-820.

87. Plaja J. Practical guide for electrotherapy. Carin-Electromedicarin, Bracelona, 1999. 88. Popovi} D.: Primena funkcionalne elektri~ne stimulacije za restoraciju stajawa i

hoda. Fizikalna terapija, 1997, 9, 5-10. 89. Popovi~ J.: Bol u kri`ima i ishijas, Zalo`ba medicinska knjiga, Ljubljana-Zagreb,

1989. 90. Pre{ern-[trukelj M.: TENS-Transukatana elektri~na zivcna stimulacija. Vo Fizika-

lna medicina v lokomotorni rehabilitaciji. Zbornik predavanj,VIII. Rehabilitaciski dan, Institut republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana, 1996, 22-24.

91. Raskova M., Kirova I., Dikova R., Nikolova P., Rainovska S., ^asovnikaro-va V.: Fizikalna terapia, ob{a i specialna ~ast, ARSO, Sofija, 2002.

92. Raskova M., Kirova I., Dikova R.: Rakovodstvo po fizikalna terapia, Me-dicina i fizkultura, Sofija, 1998.

93. Ratterman R., Secrest J., Norwood B., Ch’ien A.P.: Magnet therapy:what’s the attrac-tion. Journal of the American Academy of Nurse Practitioners, 2002, 14, 8, 347-353.

94. Ring H., Housdorff M.: Exosceletal functional electrical stimulation: the NESS L300 as a model for innovative technology. Proceedings of the 16th European Congress of Physical and Rehabilitation Medicine, Edizioni Minerva Medica, Brugge, 2008, 18-20.

95. Ristanovi} D.: Osnovi fizikalne medicine, Nauka, Beograd, 1996. 96. Ristevski S.: Osnovi na fizikalnata medicina. Univerzitet Sv.Kliment

Ohridski, Vi{a medicinska {kola, Bitola, 1995. 97. Robaina FJ, Rodriquez JL. Et al.: Transcutaneous electrical nerve stimulation and spinal

cord stimulation for pain releif in reflex sympathetic dystrophy, Stereotact Funct.Neuro-surg.1989, 52(1):53-62.

98. Robertson V.J., Baker K.G.: A review of therapeutic ultrasound: effectiveness studies, Phys. Ther. 2001, 81: 1339-1350.

99. Rusk H.A.: Rehabilitacija. Drugo izdanje. Savez dru{tava defektologa Jugoslavije, Beograd, 1971.

100. Singer K., D’Ambrosia R.D., Graf B. et al.: Electrical modalities. In Therapeutic modalities for sports injuries, Drez D. Ed., Mosby, StLouis, 1990, 33- 48.101. Spasov H: Fizikalna medicina i rehabilitacija, Visoka medicinska

{kola, Bitola, 2002.102. Srbely J.Z., Dickey J.P.: Randomised controlled study of the antinociceptive effect of

ultrasound on trigger point sensitivity: novel applications in myofascial therapy? Clini-cal Rehabilitation, 2007, 21: 411- 417.

103. Srbely J.Z.: Ultrasound in the management of osteoarthritis: part I: a review of the cur-rent literature. J.Can.Chiropr. Assoc., 2008; 52, 1: 30-37.

104. Stankovi} I.: Impulsno magnetno poqe u fizikalnoj medicini, Fizikalna terapija, 1998,11, 16-19.

105. Stevanovi} M.: Medicinska rehabilitacija telesno-invalidnih lica, Na-u~na kwiga, Beograd, 1990.

106. Stuber K., Kristmanson K.: Conservative therapy for plantar fascitis: a narrative review of randomized controlled trials. J.Can. Chiropr. Assoc., 2006; 50 (2): 118-133.

107. [tefan~i~ M.: @iv~no-mi{i~na elektri~na stimulacija. Vo Fizikalna medicina v loko-motornoi rehabilitaciji. Zbornik predavanj. VIII rehabilitacijski dan. Ur. [tefan~i~ M. IRSR., Ljubljana, 1996, 15-18.

137

FIZIKALNA TERAPIJA

108. Todorov N.: Magnitoterapija. Vo Rakovodstvo po fizikalna terapia. Tom1. Ur. Kostadinov D., Medicina i fiskultura, Sofia, 1989, 103-106.

109. Tomi} B.: Fizikalna terapija, Tre}e izdanje, Vi{a medicinska {kola, Beograd, 1981.

110. Zeli} O., Isakov B.: Fizikalna medicina.Praktikum. Sportska kwiga, Be-ograd, 1989.

111. Zekovi} P.: Fizikalna terapija sa rehabilitacijom. Zavod za ud`benike i nastavna sredstva, Beograd, 1996.

112. Vacariu G.: Complex regional pain syndrome. Disability and rehabilitation, 2002, vol.24, 8, 435-442.

113. Watson T.: Interferential therapy, june, 2008. www.electrotherapy.org. 114. Watson T.: Pulsed shortwave therapy, june, 2008, www.electrotherapy.org. 115. Watson T.: Transcutaneous electrical nerve stimulation (TENS), june, 2008, www.elec-

trotherapy.org.116. Watson T.: Therapeutic ultrasound, june, 2008, www.electrotherapy.org.117. Weber D.C., Brown A.: Physical agents modalities. In Physical Medicine and Reha-

bilitation. Second edition., Eds. Braddom R.L., W.B.Saunders Company, Philadelphia, 2000, 440-458.

118. Weber R.J.: Functional neuromuscular stimulation In Physical Medicine and Rehabilita-tion. Second edition., Eds. Braddom R.L., W.B.Saunders Company, Philadelphia, 2000, 295-306.

119. Weintranb M.I., Cole S.P.: Neuromagnetic treatment of pain in refractory carpal tunnel syndrome: An electrophysiological and placebo analysis. Jpournal of Back and Muscu-loskeletal Rehabilitation, 2000, 15, 77-81.

120. Wong R.A., Schumann B., Townsend R., Phelps C.A.: A survey of therapeutuic ultra-sound use by physical therapists who are orthopaedic sertified specialists. Phys. Ther., 2007, 87, 8: 986-994.