1-2 mak 07:1-2 mak 07.qxd - ministry of finance

Internet adresa na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonijahttp://www.finance.gov.mk/

Internet adresa na Upravata za javni prihodihttp://www.ujp.gov.mk/

Internet adresa na Carinskata uprava na Republika Makedonijahttp://www.customs.gov.mk/

Internet adresa na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost http://www.mse.org.mk/

Internet adresa na Komisijata za hartii od vrednosthttp://www.sec.gov.mk/

Internet adresa na Dr`avniot zavod za statistikahttp://www.stat.gov.mk/

Internet adresa na Centralniot registar na Republika Makedonijahttp://www.crm.org.mk/

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, januari/fevruari 2007

BILTENjan

uari

/fev

ruar

i 20

07

2

SODR@INA

I. ANALIZI, TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Osnovni makroekonomski indikatori na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo oddelni tranzicioni ekonomii . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Kratkoro~ni ekonomski dvièwa, fevruari 2007 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Tabela 3: Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Tabela 4: Osnovni kratkoro~ni ekonomski trendovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14Tabela 5: Bruto doma{en proizvod spored proizvoden metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Tabela 6: Bruto doma{en proizvod spored rashoden metod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Grafik 1: Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Grafik 2: Inflacija, prose~na . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Grafik 3: Inflacija, na kraj na godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Grafik 4: Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Tabela 7: Platen bilans na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Tabela 8: Nadvore{no-trgovska razmena po zemji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Nadvore{en dolg na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22Javen dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23Tabela 9: Buxet - Centralna dràvna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26Tabela 10: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet na RM . . . . . . . . . . . . . . . . .27Grafik 5: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet na RM . . . . . . . . . . . . . . . . .27Tabela 11: Buxet na Republika Makedonija (Centralen buxet i buxeti na fondovi) . . . . . . . . . . . . . . . . .28Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31Agencija za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost - fevruari 2007 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Depoziti na naselenieto i pretprijatijata kaj bankite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39Tabela 12: Kamatni stapki na bankite i {tedilnicite vo Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40Tabela 13: Kreditni linii za mali i sredni pretprijatija obezbedeni od Vladata na RM . . . . . . . . . . . .42Tabela 14: Drugi proekti za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47

II. AKTUELNI VESTI I STATII

Aktuelni vesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51D-r Tome Nenovski - Visoki iznosi na gotovi pari vo optek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61Tawa Tanevska - Voved vo sistemot za javna vnatre{na finansiska kontrola (PIFC) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .66Finance and Development - Moè li Evropa da dozvoli da staree? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70

BILTEN / MINISTERSTVO ZA FINANSII

3

Osobena ~est i zadovolstvo mi e da ve pozdravamvo prviot dvobroj na Biltenot na Ministerstvotoza finansii vo 2007 godina i voedno da go fo ku si -ram moevo obra}awe na aktivnostite i postignuva -wa ta na na{eto ministerstvo vo procesot na prib-liùvawe na Republika Makedonija kon Ev rop ska -ta Unija.

Imeno, na 1-vi dekemvri 2006 godina, RepublikaMa kedonija ja dostavi do Evropskata Komisija pr -va ta Pretpristapna programa, podgotvena zaed -ni~ ki od pove}e institucii, a koordinirana odMi nisterstvoto za finansii. Se raboti za prvaprograma od vakov tip {to ja izrabotila Vladatana Republika Makedonija vo procesot na prib li -ù vawe kon Evropskata unija. Nejzina osnovna cele zabrzuvawe na ekonomskiot rast i razvoj na dr -à vata so cel namaluvawe na nevrabotenosta ipo dobruvawe na ìvotniot standard na makedon-skite gra|ani. Vo Programata se prikaàni sred-noro~nite makroekonomskite dvièwa kade se op -fa teni slu~uvawata vo realniot sektor, nadvo -re{niot i monetarniot sektor, prezentirana eFis kalnata strategija na Republika Makedonijaka ko i Strategijata za upravuvawe so javen dolg, avoedno prezentirani se i ambicioznite strukturnire formi.

Samata podgotovka na Pretpristapnata ekonoms-ka programa kako koherenten strate{ki dokumentpretstavuva potvrda za kapacitetot na javnata ad -ministracija, od aspekt na koordinacijata i efi -kas nosta vo rabotata. Programata od strana na Ev -rop skata komisija be{e odli~no oceneta, a napo -

ri te za intenziviraweto na strukturnite reformibea pozdraveni.

Isto taka, bi sakal da go spomenam i za prv patiz gotveniot Nacionalen razvoen plan (NRP), kojpretstavuva seopfatna ramka na investiciite voRepublika Makedonija vo periodot 2007-2009, ~iesproveduvawe }e bide (ko)finansirano od doma{ -ni i stranski javni finansiski sredstva. Pritoa,investicionite proekti navedeni vo NRP se vosoglasnost so glavnite razvojni celi na RepublikaMakedonija vo navedeniot trigodi{en period, sog -lasno vladinata programa za rabota. Ovoj doku-ment, koj od Vladata be{e prifaten na po~etokotna ovaa godina, pretstavuva osnova za podgotovkana Strate{kata koherentna ramka, dokument kojMi nisterstvoto za finansii go podgotvi i dostavido Brisel. Karakteristi~no za ovoj dokument e {toza prv pat e napravena programa koja pokriva peri-od od sedum godini (2007-2013). Strate{kata ko -he rentna ramka od svoja strana pretstavuva osnovaza podgotovka na Operativnite programi za treta-ta (Regionalen razvoj) i ~etvrtata (Razvoj na ~o ve -kovi resursi) komponenta od Instrumentot zapret pristapna pomo{ (IPA). Aktivnostite na ope -ra tivnite programi se vo zavr{na faza, {to pret-stavuva potvrda za serioznosta i sposobnosta naRepublika Makedonija za ekonomsko planirawe iprogramirawe, kako i re{itelnosta za maksimalnois koristuvawe na pretpristapnite fondovi odEv ropskata Unija.

Nie vo Ministerstvoto za finansii sme koordi-natori (zaedno so Sekretarijatot za evropski pra -

POÎTUVANI,

4

So po~it,

D-r Trajko Slaveski

Minister za finansii

{awa) na potkomitetot za Ekonomski i finansiskipra{awa i statistika. Ovoj potkomitet e osobenozna~aen za ocenka na ispolnuvaweto na vtoriotko penhagenski kriterium, odnosno "Dali Repub li -ka Makedonija e funkcionalna pazarna ekonomija idali e sposobna da se spravi so konkurencijata odEvropskata Unija#. Zadovolstvo mi e da istaknamde ka ovogodine{niot potkomitet koj se odrà na15 i16 mart vo Brisel pomina odli~no, pri {to, odstrana na Evropskata Komisija be{e istaknat evi-dentniot napredok koj postoi vo Republika Ma ke -donija vo sferata na ekonomijata i finansiite.Vakvite pozitivni ocenki ni davaat realna nade`da o~ekuvame deka Evropskata Unija naskoro }edo nese ocenka deka Republika Makedonija go is -pol nuva vtoriot kopenhagenski kriterium.

Vo Ministerstvoto za finansii imame brojni ak -tiv nosti vo nasoka na pribliùvaweto na na{etozakonodavstvoto kon Evropskoto (Acquis communi-

taire), odnosno transponirawe na brojni evropskidirektivi. Tuka bi gi spomenal Zakonot za Ban ki,Zakonot za NBRM, Zakonot za hartii od vred nost,Zakonot za investicioni fondovi, Za ko not za javnavnatre{na finansiska kontrola, Za ko not za vna-tre{na revizija vo javniot sektor i re dica drugizakonski proekti.

Po~ituvani, za kraj na ovoj kratok voved bi sakalda istaknam deka vo Ministerstvoto za finansiisme svesni za predizvikot na pribliùvaweto konEvropskata Unija, osobeno na poleto na struktur-nite reformi i zajaknuvaweto na kapacitetot najav nata administracija. Svesni sme deka samo sona porna rabota i silna posvetenost }e dobiemeda tum za pregovori i pozitivna ocenka za ispolnu-vaweto na ekonomskite kriteriumi.

Uìvajte vo stranicite na Biltenot.


5

BILTENMINISTERSTVO ZA FINANSII

I. ANALIZI,TABELI,GRAFI^KI PRIKAZI


7

Realen BDP Potro{uva~ki ceni 1 Tekovna smetka (saldo)2)

2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007

Pazari vo razvoj - Vkupno 6,6 5,5 6,0 5,5 6,1 4,8 5,0 4,8 -5,8 -5,3 -6,7 -6,6

Bugarija 5,7 5,5 6,2 6,0 6,1 5,0 7,3 5,3 -5,8 -11,3 -15,9 -15,7

^e{ka Republika 4,2 6,1 6,1 4,8 2,8 1,8 2,5 2,9 -6,0 -2,6 -4,2 -4,1

Estonija 8,1 10,5 11,4 9,9 3,0 4,1 4,4 4,8 -12,5 -10,5 -13,8 -12,9

Ungarija 4,9 4,2 3,9 2,8 6,8 3,6 3,9 6,4 -8,4 -6,7 -6,9 -5,7

Latvija 8,6 10,2 11,9 10,5 6,2 6,7 6,5 7,3 -12,9 -12,7 -21,3 -23,0

Litvanija 7,3 7,6 7,5 7,0 1,2 2,7 3,8 3,5 -7,7 -7,1 -12,2 -12,3

Polska 5,3 3,5 5,8 5,8 3,5 2,1 1,0 2,2 -4,2 -1,7 -2,1 -2,7

Romanija 8,4 4,1 7,7 6,5 11,9 9,0 6,6 4,5 -8,4 -8,7 -10,3 -10,3

Slova~ka 5,4 6,0 8,2 8,2 7,5 2,8 4,4 2,4 -3,6 -8,6 -8,0 -5,7

Slovenija 4,4 4,0 5,2 4,5 3,7 2,5 2,5 2,3 -2,7 -2,0 -2,3 -2,6

Hrvatska 3,8 4,3 4,6 4,7 2,1 3,3 3,2 2,7 -5,4 -6,4 -8,1 -8,3

Malta 0,8 2,2 2,5 2,3 2,7 2,5 2,6 2,4 -8,1 -10,5 -11,2 -11,5

Turcija 8,9 7,4 5,5 5,0 8,6 8,2 9,6 8,0 -5,2 -6,3 -8,0 -7,3

Tabela 2: ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ODDELNI TRANZICIONI EKONOMII

1) Godi{en prosek2) Procent od BDP

Izvor: World Economic Outlook, IMF, Washington D.C., April 2007

Realen BDP

BDP

Inflacija (prosek)

Inflacija (kraj na period)

BDP deflator

Buxetsko saldo

(centralen buxet i fondovi)

Devizen kurs, prosek

Devizen kurs, prosek

Devizen kurs, kraj na period

Devizen kurs, kraj na period

Izvoz (F.O.B.)

Uvoz (F.O.B.)

Trgovski bilans

Bilans na tekovna smetka

kako % od BDP

Devizni rezervi

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz)

Nadvore{en dolg 1)

kako % od BDP

Stranski direktni investicii

kako % od BDP

Tabela 1: OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

1) Po~nuvaj}i od 1998 godina, soglasno novata metodologija prepora~ana od Svetskata banka, vkupniot nadvore{en dolg gi opfa}a kratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite krediti

* Procenka ili prethodni podatoci

Izvor: Dr`aven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005* 2006*

% 1,2 1,4 3,4 4,3 4,5 -4,5 0,9 2,8 4,1 4,1 4,0

USD mil. 3.390 3.458 3.581 3.674 3.588 3.437 3.769 4.631 5.368 5.815 6.306

% 2,3 2,6 -0,1 -0,7 5,8 5,5 1,8 1,2 -0,4 0,5 3,2

% -0,7 2,7 -2,4 2,4 6,1 3,7 1,1 2,6 -1,9 1,2 2,9

% 2,9 3,4 1,4 2,7 8,2 3,6 3,4 0,3 1,3 3,8 3,2

% BDP -0,5 -0,4 -1,7 0,0 1,8 -7,2 -5,7 -0,6 0,4 0,3 -0,6

DEN/1USD 40,0 49,8 54,5 56,9 65,9 68,1 64,7 54,3 49,4 49,3 48,8

DEN/1EUR 50,1 56,2 61,1 60,6 60,7 60,9 61,0 61,3 61,3 61,3 61,2

DEN/1USD 41,4 55,4 51,8 60,3 65,3 69,2 58,6 49,9 45,9 51,7 46,5

DEN/1EUR 51,3 61,2 60,9 60,6 60,8 61,0 61,1 61,3 61,4 61,2 61,2

USD mil. 1.147 1.237 1.291 1.190 1.321 1.155 1.112 1.362 1.672 2.041 2.401

USD mil. 1.462 1.623 1.807 1.686 2.011 1.681 1.916 2.211 2.785 3.097 3.763

USD mil. -315 -386 -516 -496 -690 -526 -804 -849 -1.113 -1.056 -1.362

USD mil. -340 -286 -269 -32 -72 -244 -358 -149 -415 82 76

% -10,0 -8,3 -7,5 -0,9 -2,0 -7,1 -9,5 -3,2 -7,7 1,4 1,2

USD mld. 0,28 0,26 0,33 0,45 0,71 0,78 0,73 0,90 0,99 1,33 1,87

meseci 2,2 1,9 2,2 3,2 3,7 4,7 4,0 3,9 3,3 3,6 5,5

USD mld. 1.118 1.139 1.437 1.490 1.489 1.506 1.635 1.813 2.044 2.258 2.315

% 33,1 33,5 41,4 41,5 39,9 41,0 43,1 44,9 44,6 38,8 36,7

USD mil. 11,2 30,0 127,7 32,4 175,1 440,7 77,7 96,0 155,0 97,0 383,8

% 0,3 0,9 3,6 0,9 4,9 12,8 2,1 2,1 2,9 1,7 6,1

8

1. REALEN SEKTOR

1.1. Industrisko proizvodstvo

Vo fevruari 2007 godina indeksot na indus-triskoto proizvodstvo zabeleà zgolemuvawe name se~na osnova od 13,5%, kako rezultat na zgole-menoto pro izvodstvo vo 17 od vkupno 24 indus-triski granki. Po rastot vo odnos na istiot mesecmi nata godina iz ne suva 14,9%, dodeka kumulativno,vo prvite dva me seci od 2007 godina, industriskotopro izvodstvo se zgolemi za 12,9% vo odnos na istiotpe riod lani.

Analizirano po granki, pozitivno vlijanie vrz zgo -lemuvaweto na indeksot na mese~na osnova imaa: ru -darskata industrija, odnosno vadewe na drugi rudi ikamen (57,1%); prerabotuva~kata industrija, od nos noproizvodstvo na prehranbeni proizvodi i pi ja laci(18,8%); proizvodstvoto na tutun (38,4%); proizvod-stvoto na tekstilni tkaenini (68,6%); pred meti zaobleka (16,4%); hemiskata industrija (27,1%), nafte-nata industrija (63,1%) itn.

Soglasno fevruarskite rezultati i o~ekuvawataza narednite nekolku meseci, do krajot na godinatase o~ekuva industriskoto proizvodstvo da go dos tig -ne nivoto od okolu 6,1%, predvideno vo proekciite.

1.2. Vo fevruari 2007 godina, tro{ocite na ì -vot ne zabeleàa promeni na mese~na osnova, do -de ka na godi{na osnova (vo odnos na istiot mesecod prethodnata godina) zabeleà porast od 0,5%.Ku mulativniot indeks na tro{ocite na ìvotot zapr vite dva meseci od 2007, vo odnos na istiot peri-od od prethodnata godina, zabeleà porast od 0,7%.

Vrednosta na potro{uva~kata ko{nica za ishranai pijaloci za ~etri~leno doma}instvo za mesec fev -rua ri 2007 godina, presmetana vrz osnova na cenitena malo, iznesuva 10.373 denari i vo odnos na pret -hod niot mesec e povisoka za 0,4%.

Indeksot na cenite na malo vo januari 2006 godinana mese~na osnova zabeleà namaluvawe od 0,1%,do deka na godi{na osnova zabeleà porast od 1,2%.

1.3. Vo fevruari 2007 godina, dvièwata nasvet skite stokovi berzi bea stabilni, bez pogole-mi potresi, osobeno kaj proizvodite koi se vo na -{iot fokus na interes.

KRATKORO^NI EKONOMSKI DVI@EWAFEVRUARI 2006 GODINA

130.0

120.0

110.0

100.0

90.0

80.0

70.0

Indeksi na industrisko proizvodstvo(veri`ni indeksi)

II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2007 II

Izvor: Dràven zavod za statistika

45000

40000

35000

30000

25000

20000

15000

10000


Nikel (US$/mt)

5

4

3

2

1

0

-1

-2

II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I / 07 II

Tro{oci na ìvot


m/m-12 m/m-1


9

Pritoa, cenite na najzna~ajnite proizvodi vo glav -no zabeleàa malo zgolemuvawe ili go zadràa is -to to cenovno nivo, so isklu~ok na nikelot. Najgolemrast na mese~no nivo e evidentiran kaj naftenitede rivati, ~ija berzanska cena se zgolemi za okolu6,4% vo sporedba so januari 2007 godina. Gledano odaspekt na makedonskata ekonomija, ona {to osobenoraduva e porastot na cenata na nikelot, koja dos tig -na rekordno nivo od 41.184 SAD $ za eden metri~kiton. Nikelot vo fevruari 2007 godina vo odnos nais tiot mesec od 2006 godina beleì porast od 175%.

2. NADVORE[EN SEKTOR

2.1. Vo nadvore{niot sektor, vo prvite dva me -seci od 2007 godina evidentiran e isklu~itelnovisok porast na nadvore{no-trgovskata razmena(vo dolarska vrednost) od 59,2%, {to sporedenoso istiot period pove}e godini nanazad pretsta -vuva najvisoko zgolemuvawe i ukaùva na razdvi -ù vawe na ekonomskata aktivnost. Pritoa, fi zi~ -kiot obem na izvozot e zgolemen za ne{to pove}e od34%, dodeka negovata vrednost dostigna 436 mil-ioni dolari, {to pretstavuva porast od 60,8%. Zgo -le muvaweto na koli~inskiot uvoz na stoki iznesuva47,5%, a negovata vrednost ostvari iznos od 676 mi -lio ni dolari, ili porast od 58,1%.

Gledano po meseci, izvozot vo fevruari vo odnos najanuari e zgolemen za 10,7%, a uvozot samo za 1,9%, {topridonese za namaluvawe na trgovskiot de ficit vofevruari za 16 milioni dolari od de fi citot ostvarenvo januari, so {to i pokrienosta na uvozot so izvoz epodobrena za 2,7 procentni poeni i iznesuva 64,5%.

2.2. Glavni grupi proizvodi (spored SMTK) sonajgolemo u~estvo vo izvozot vo fevruari se: è -le zo i ~elik so 35%, obleka 23%, nafta i proizvo-di od nafta 5%, pijaloci i tutun 5,3%, metalna ru -da i metalni otpadoci 4%. Ovie pet grupi proizvo-di so~inuvaat okolu 72% od vkupniot izvoz na dr ̀ a -va ta. Spored statisti~kite podatoci, vo ovoj periodiz vozot na nafta i proizvodi od nafta, kako i tu -tunot i prerabotkite od tutun zaradi poniskite ceniod tie vo 2006, ostvarija pomali izvozni rezultati.

2.3. Vo prvite dva meseci od 2007 godina okolu70% od vkupno izvezenite stoki se plasirani napazarot na Evropskata Unija (EU27), a 49,5% od vkup-no uvezenite stoki vo Republika Makedonija se sopoteklo od ovaa integracija. Izvozot vo EvropskataUnija e pogolem za 77,8%, a uvozot e zgolemen za 56,7%,vo odnos na istiot period od 2006 godina.

2.4. Analizata na izvezenite stoki po ekonomskanamena vo analiziraniot period, ukaùva deka iz -

vo zot na stoki za {iroka potro{uva~ka e zgolemen za31%, dodeka kaj surovinite i repromaterijalite eza beleàn zna~itelen porast od 86%, so {to e zgo -le meno i nivnoto strukturno u~estvo (68%) vo vkup-niot izvoz za 7,3 procentni poeni.

2.5. Analizata na valutnata struktura ni davaporealna slika za ostvaruvawata vo nadvore{no-trgovskata razmena. Taka, izvozot vo evra beleìzgolemuvawe za 67 milioni evra (41,2%), a delot odizvozot realiziran na "dolarskiot pazar# be le ̀ ivisoko zgolemuvawe za 60 milioni dolari (84,4%).Spored ova, vo analiziraniot period vkup niot izvozizrazen vo denarska protivvrednost zabeleàzgolemuvawe od 48,2%. Dokolku do larskiot del naizvozot za ovoj period se svede po prose~en kurs nadolarot ostvaren vo istiot period 2006 godina, sesogleduva zagubata vo iz vozot od 524 milioni denariili okolu 10,5 mili o ni dolari.

2.6. Nadvore{niot dolg na Republika Makedo ni jana krajot na fevruari 2007 godina iznesuva{e 2.278milioni dolari i vo sporedba so krajot na 2006 go -dina e namalen za 37 milioni dolari, vo najgolemdel kako rezultat na pogolemiot iznos na otplata-ta na dolgot vo odnos na koristenite sredstva.

Od aspekt na dol`nici, nadvore{niot dolg na

500

400

300

200

100

0

-100

-200

-300XII I/2006 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII


Nadvore{no trgovska razmena na RM (vo milioni $)

Izvoz Uvoz Deficit

Izvoz na pova`ni proizvodi po SMTK (vo %)

@elezo i ~elik

Obleka

Nafta i proizvodi od nafta

Pijaloci i tutun

Metalna ruda i met. otpadoci

Obuvki

0 5 10 15 20 25 30 35 40


37.8

22.0

6.0

5.2

3.3

2.8

Kratkoro~ni ekonomski dvièwa

10

javniot sektor iznesuva 1.543 milioni dolari, {topretstavuva mese~en porast od 17 milioni dolari,poradi porastot na dolgot kaj Centralnata Vlada ijavnite fondovi, dodeka vo sporedba so sostojbatavo 2006 godina toj e namalen za 64 milioni dolari.Vo ramkite na dolgot vo javniot sektor, namaluvawevo odnos na 2006 godina e zabeleàno kaj dolgot naCentralnata Vlada, javnite pretprijatija iCentralnata banka, a nezna~itelno zgolemuvawe kajjavnite fondovi.

2.7. Za prvite dva meseci od ovaa godina, pov le -~eni se sredstva vo iznos od 26 milioni dolari,od koi 21 milion dolari vo privatniot sektor. Voovoj period sklu~eni se novi krediti vo iznos od82 milioni dolari, koi vo celost se vo privat-niot sektor. Redovnoto servisirawe na obvrskitepro dolùva i ponatamu, pri {to za prvite dva mese-ci od 2007 godina, servisirani se 123 milioni do la -ri, od koi 110 milioni dolari glavnica. Najgolem dele otplateno sprema bilateralnite kreditori (64milioni dolari), od koi 59,5 milioni dolari poosnov na reprogramiraniot dolg od 1995 godina.

2.8. Sostojbata na kratkoro~niot dolg na krajotna fevruari 2007 godina iznesuva{e 91 miliondolari i vo celost se odnesuva na privatniotsek tor, i toa po osnov na finansiski krediti.

3. FISKALEN SEKTOR

3.1. Vo prvite dva meseci od 2007 godina, vkup-nite prihodi na Centralniot buxet iznesuvaat9.995 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuva -we od 28,4% vo odnos na istiot period od minata-ta godina.

Dano~nite prihodi vo ovoj period se realiziranivo iznos od 9.469 milioni denari, {to pretstavuvazgolemuvawe od 29,8% vo odnos na istiot periodminatata godina.

U~estvoto na danokot na dodadena vrednost (DDV)vo vkupnite dano~ni prihodi vo periodot januari-fevruari 2007 godina iznesuva 49,6%, a na akcizite

18,8%. Od ovie dva danoci se ostvareni prihodi od6.476 milioni denari. Pritoa, prihodite od DDV voanaliziraniot period zabeleàa porast od 54,3%.

Vo ovoj period prihodite od personalniot danok nadohod se zgolemeni za 3,4% i iznesuvaat 1.213 mil-ioni denari, dodeka kaj danokot na dobivka e ost-varen porast od 15,3%.

Prihodite od carina se zgolemeni za 31% spore-deno so istiot period lani.

3.2. Vo prvite dva meseci od 2007 godina, vkup-nite rashodi na Centralniot buxet iznesuvaa9.060 milioni denari, {to e za 4,9% pomalku voodnos na istiot period od 2006 godina.

valuta 000 tizvoz vovaluta

prose~enkurs na

denarot voodnos navalutite

izvoz vo denaristruk-tura vo

%

izvoz vovaluta

prose~enkurs na

denarot voodnos navalutite

izvoz vo denaristruk-tura vo

%

apsolutnapromena vo

valutnavrednost

relativnapromena vo

valutnavrednost

(vo %)

NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA na Republika Makedonija(po valuti)

EUR 216 164.064.442 61,2526 10.049.373.640 72,7 305 231.723.651 61.1851 14.178.034.759 69,3 67.659.209 41,2

USD 108 70.777.002 50,9788 3.608.126.630 26,1 129 130.515.433 46.9581 6.128.756.754 29,9 59.738.421 84,4

EUR+USD 324 13.657.500.270 98,9 434 20.306.791.513 99,2

Vk. izvoz 325 13.814.414.057 100,0 436 20.466.481.093 100,0 48,2

izvoz

000 t

I-II 2006 I-II 2007

Izvor: Dràven zavod za statistika i NBRM

52

51

50

49

48

47

46

45

44

43

2.400

2.300

2.200

2.100

2.000

1.900

1.800

Nadvore{en dolg vo SAD$

Izvor: NBRM


5.0004.5004.0003.5003.0002.5002.0001.5001.000

5000

-500-1.000-1.500-2.000-2.500-3.000-3.500-4.000-4.500-5.000

Izvor: Ministerstvo za finansii

Oddelni kategorii na prihodi i rashodi

II-2006 II-2007

Personalendanok

Danok nadobivka

DDV

Akcizi

Carini

Plati

Kamata

Transferi

Stoki iuslugi

Kapitalnirashodi


11

Najgolemi rashodni stavki se platite i nadomes -tocite (3.775 milioni denari), so u~estvo od 41,7%,i transferite (3.330 milioni denari) so u~estvo od36,8%. Vo odnos na istiot period lani sredstvata zaplati i nadomestoci se zgolemeni za 3,8%. Ras ho -dite za stoki i uslugi se izvr{eni vo iznos od 1.129milioni denari, odnosno imaat pogolemo ostvaru-vawe vo sporedba so 2006 godina za 4,1%.

Vo delot na transferite, vo ovoj period se pot ro -{e ni 13% pomalku sredstva. Transferite kon Fon dotza penzisko i invalidsko osiguruvawe se iz vr {e ni voiznos od 1.602 milioni denari ili za 60 mi lioni de -nari pove}e (3,9%) vo odnos na istiot period lani.

3.3. Zgolemenata naplata na javnite prihodi, vouslovi na pomalo tro{ewe na buxetskite sredstva,pridonesoa vo periodot januari-fevruari 2007 god-ina da se ostvari suficit na Centralniot Buxet od935 milioni denari i suficit na konsolidiraniotbuxet koj iznesuva 1.624 milioni denari.

4. MONETAREN SEKTOR

4.1. Vo fevruari 2007 godina, vkupnite likvid-ni sredstva na bankite se na povisoko nivo za 199milioni denari, pri zgolemena pobaruva~ka nago tovi pari vo optek (459 milioni denari), {tore zultira{e i so porast na primarnite pari, koina krajot na fevruari iznesuvaa 29.137 milionide nari.

Od aspekt na likvidnost, deviznite transakcii naNBRM pretstavuvaa tek na kreirawe na likvidnost(realiziran neto-otkup na devizi na devizniot pa -zar), dodeka ostanatite avtonomni faktori, odnosnodenarskite depoziti na dràvata i gotovite pari vooptek, deluvaa vo nasoka na povlekuvawe na likvid-nost od bankarskiot sektor. Monetarnite instru-menti pretstavuvaa tek na kreirawe na likvidnost,{to vo celost se dolì na poniskoto nivo na blagaj -ni~ kite zapisi (464 milioni denari), pri istovremenpo rast na dràvnite zapisi za monetarni celi.

4.2. Na krajot od fevruari 2007 godina, na me se~ -na osnova, primarnite pari zabeleàa porast od2,5%, a na godi{na osnova 15,5%. Pobaruva~katana gotovite pari vo optek zabeleà mese~en i go -di {en porast od 3,1%, i 9,9%, soodvetno.

Monetarniot agregat M1 na mese~na osnova e zgo -le men za 2,6%, {to se dolì na porastot na gotovitepari vo optek, dodeka na godi{no nivo beleì po -rast za 16,9%. Ovoj porast, prosleden i so porastotna vkupniot depoziten potencijal na bankite, rezul-tira{e so mese~en porast na po{irokite monetarniag regati M2 i M4 od 3,1% i 2,9%, soodvetno. Na go -

di{ na osnova, monetarnite agregati M2 i M4 be le -àt porast od 20,2% i 26,4%, soodvetno.

4.3. Vkupniot depoziten potencijal na komerci-jalnite banki vo dekemvri 2006 godina zabeleàpo rast od 2,8% na mese~na osnova, a 29,8% na go -di{ na osnova. Kreditite na privatniot sektor vofev ruari 2007 godina zabeleàa godi{en porast od32,2%, pri {to kreditite vo doma{na valuta se zgo -le meni za 30,8%, a kreditite vo stranska valuta be -le ̀ at porast od 36,2%.

4.4. Vo kamatnata politika na komercijalniteban ki i vo fevruari ne bea zabeleàni nekoi po -zna ~ajni promeni. Imeno, prose~nite ponderiranika matni stapki na denarskite krediti vo fevruari2007 godina iznesuvaa 10,6% i vo odnos na prethod-niot mesec se namaleni za 0,1 procenten poen, a ka -mat nite stapki na deviznite krediti go zadràa ni -vo to od prethodniot mesec i iznesuvaa 8,4%. Pro -se~ nite pasivni kamatni stapki na denarskite de po -ziti se zgolemeni za dva procentni poeni i iznesu-vaa 4,7%, a kamatnite stapki na deviznite depozitiostanaa na nivoto od januari i iznesuvaa 1,8%.

4.5. Bruto deviznite rezervi na krajot na fev -rua ri 2007 godina dostignaa nivo od 1.829 milio -ni do lari, odnosno vo sporedba so dekemvri 2006go di na se namaleni za 36 milioni dolari. Vo te -kot na fevruari 2007 godina, pri intervenciite nade vizniot pazar, NBRM prodade 1,9 milioni dolarii otkupi 19,2 milioni dolari, so {to neto efektotbe {e otkupeni 17,9 milioni dolari.

5. SOCIJALEN SEKTOR

5.1. Vo prvite dva meseci od 2007 godina, voAgencijata za vrabotuvawe na Republika Ma ke do -nija registrirani se vkupno 28.864 zasnovani no -vi rabotni odnosi. Vo odnos na istiot period 2006godina, brojot na novi vrabotuvawa e zgolemen za3.694 ili 14,7%, so {to i ponatamu prodolùva po -zi tivniot trend na ostvareni vrabotuvawa. Vra bo -

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija

Bruto devizni rezervi(milioni SAD dolari)

1.900

1.700

1.500

1.300

1.100

900

700

500II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I II

2006 2007

Kratkoro~ni ekonomski dvièwa

12

tu vawata na neopredeleno vreme u~estvuvaat so46,5% vo vkupnite vrabotuvawa. Vrabotuvawata nare gistriranite nevraboteni lica vo fevruari 2007go dina u~estvuvaa so 27,7% vo vkupnite vrabotuva -wa, dodeka ostanatite vrabotuvawa se direktno odneaktivnoto naselenie ili lica koi preminale odedno na drugo rabotno mesto.

5.2. Vo fevruari 2007 godina, spored Agencijataza vrabotuvawe na Republika Makedonija regis -tri rani se 372.078 nevraboteni lica. Vo odnos nais tiot period minatata godina, brojot na ne vra bo -te nite lica e zgolemen za 10.465 ili 2,9%. Pritoa,kako lica koi se izjasnile deka se prijavuvaat samozaradi zdravstveno osiguruvawe, vo ovoj mesec seevidentirani 75.941 lica. Najgolem procent od ne -vra botenite, odnosno 67,4% se od urbani sredini(grad sko naselenie).

Vo odnos na obrazovnata struktura, nema pogolemipromeni, {to zna~i deka 51,2% od nevrabotenite senekvalifikuvani ili polukvalifikuvani, 24,9% sosredno stru~no obrazovanie, 17% se kvalifikuvanii visoko kvalifikuvani rabotnici, a onie so vi{o ivi soko obrazovanie u~estvuvaat so 6,8%.

5.3. Soglasno poslednite podatoci od Agen ci ja taza vrabotuvawe na Republika Makedonija, vo fev -ruari 2007 godina, 29.300 lica koristele pa ri ~ennadomestok vo slu~aj na nevrabotenost, {to pret-stavuva 7,9% od evidentiranite nevraboteni lica.

5.4. Vo fevruari 2007 godina, vo Fondot za pen-zisko i invalidsko osiguruvawe, se evidentira ni269.597 penzioneri, {to vo odnos na januari 2006godina pretstavuva porast za 3,1%. Za isplata napenzii te, vo ovoj mesec se potro{eni 2.050 mil-ioni de na ri. Vo fevruari 2007 godina, vrednosta napro se~ nata penzija iznesuva{e 7.738 denari, {to nago di{ no nivo pretstavuva porast od 1,3%. Soodnosotna prose~nata penzija so prose~nata isplatena netopla ta1 vo januari 2007 godina iznesuva 55,7%.

5.5. Poslednite raspolo`livi podatoci za ko -ris nicite na socijalna pomo{ kaùvaat deka vofevruari 2007 godina za isplata na socijalna po -mo{ se potro{eni 133,3 milioni denari za 66.962doma}instva, {to e za 4,5 % povisoko nivo na go -di{ na osnova.

Za korisnicite na pomo{ po osnov na tu|a nega, vodekemvri se potro{eni 73,5 milioni denari za20.859 lica. Kako korisnici na postojana pari~napomo{, vo ovoj mesec se registirani 5.079 lica i zaniv se potro{eni 16,6 milioni denari, dodekazdrav stvena za{tita koristat 5.218 lica (lica koine koristat za{tita po drugi osnovi).

5.6. Prose~nata mese~na neto-plata po vrabotenvo januari 2007 godina iznesuva{e 13.884 denari,{to na mese~na osnova, pretstavuva nominalno zgo -lemuvawe za 0,2%, odnosno realno namaluvawe za0,2%. Najgolem mese~en porast na prose~nata netopla ta, od 16,9% e zabeleàn vo oddelot Proiz vod -stvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali.

Vo januari 2007 godina, 13,5% od rabotnicite voRepublika Makedonija ne primile plata.

1) Sporedbata se vr{i so prose~nata plata od prethodniot mesec bidej}i podatocite za plati se objavuvaat so eden mesec zadocnuvawe.

5.000

4.500

4.000

3.500

3.000

2.500

2.000

1.500

1.000

500

0

Pregled na novite vrabotuvawa

II IV VI VIII X XII II

2005 2006

Izvor: Agencija za vrabotuvawe

Novovraboteni od evidencija Novovraboteni vkupno

18.000

16.000

14.000

12.000

10.000

8.000

6.000

4.000

2.000

0


Prose~ni neto-plati (godi{ni promeni, %)

9

8

7

6

5

4

3

2

1

0

Nominalni plati Realni plati

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I

2006 2007

Izvor: Fond na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija

Vkupen broj na penzioneri

270

269

268

267

266

265

264II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I II

2006 2007

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

13

* Prethodni podatociIzvor: Dr`aven zavod za statistika.

Tabela 3: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD(realni stapki na rast, kvartal vo odnos na ist kvartal prethodna godina, 2000-2006)

A + B V + G + D \ E @ Z Y + I + Q J + K + L + N

2000 I 2,4 16,3 4,1 37,7 -7,1 13,4 2,4 1,0 0,5 11,4 15,1 12,0

II 3,6 17,1 -9,9 4,6 -14,8 11,1 2,5 1,3 0,8 5,6 9,0 6,1

III 1,2 1,8 5,3 -8,7 -9,6 10,1 2,7 -0,8 1,9 0,6 3,9 1,0

IV -3,1 4,5 12,5 -12,7 -13,1 0,7 3,2 -1,1 3,7 -0,3 3,0 0,2

00/99 1,0 9,4 2,6 3,0 -11,3 8,5 2,7 0,1 1,7 4,1 7,5 4,5

2001 I -6,9 -2,8 0,7 -18,9 6,7 -4,8 3,0 -8,7 -6,9 -6,2 -6,9 -6,3

II -12,5 -4,7 -4,9 4,5 -7,1 -7,2 2,6 -5,1 -8,5 -3,8 -4,4 -3,9

III -13,3 -10,6 -22,9 4,4 -14,7 -11,1 1,4 0,8 -13,1 -6,2 -6,9 -6,4

IV -10,3 -0,5 -22,8 9,7 -0,1 -9,9 1,3 3,7 -13,5 -1,5 -2,2 -1,6

01/00 -10,8 -4,6 -14,4 -0,8 -4,5 -8,3 2,1 -2,3 -10,5 -4,4 -5,1 -4,5

2002 I -5,6 -10,1 -7,0 6,0 -1,0 -3,4 -2,8 10,0 -2,5 -1,8 1,1 -1,3

II -2,5 -3,5 0,7 4,6 16,1 -6,7 -4,1 4,7 1,7 -0,9 2,0 -0,4

III -1,6 -1,3 5,3 4,2 32,2 -0,5 -4,1 0,8 6,2 0,3 3,2 0,8

IV 1,8 10,2 1,4 6,8 18,8 3,5 -3,7 -0,8 2,2 3,6 6,6 4,1

02/01 -2,0 -0,8 0,6 5,4 16,7 -1,8 -3,7 3,5 1,8 0,4 3,3 0,9

2003 I 3,2 3,9 8,8 1,8 14,2 -2,7 -4,4 5,7 4,4 2,3 -0,5 1,8

II 3,5 4,0 8,1 2,2 6,7 5,2 -3,7 6,5 -3,2 3,5 0,7 3,0

III 6,5 15,0 13,8 1,1 11,1 0,5 -3,0 4,9 -4,3 5,9 3,1 5,4

IV 6,2 -0,7 21,6 2,0 7,0 -0,9 -3,3 2,7 -1,6 1,7 -1,0 1,2

03/02 4,8 5,0 13,3 1,8 9,6 0,4 -3,6 4,9 -1,2 3,3 0,6 2,8

2004 I 4,5 0,7 2,7 13,3 -11,2 -7,6 11,5 0,0 10,4 3,4 3,4 3,4

II 6,3 0,7 10,1 14,9 -8,4 -5,0 12,4 -0,4 13,2 4,8 4,8 4,8

III 6,7 1,3 6,6 16,6 -14,2 -4,7 12,0 -1,3 13,7 4,6 4,6 4,6

IV 7,3 -5,0 8,6 17,6 -10,7 -2,2 11,2 -0,8 12,6 3,4 3,4 3,4

04/03 6,2 -0,8 7,4 15,7 -11,3 -4,8 11,8 -0,6 12,5 4,0 4,4 4,1

2005* I 4,1 4,7 -9,7 5,9 3,9 6,4 0,2 0,5 -0,9 2,9 2,9 2,9

II 3,6 13,0 -9,0 8,2 8,6 7,4 0,9 0,3 1,4 5,0 5,0 5,0

III 2,8 5,9 -3,0 8,6 8,6 8,0 1,5 2,0 0,0 4,1 4,1 4,1

IV 1,8 4,0 -0,2 8,7 4,9 3,0 2,9 3,4 11,1 3,8 3,8 3,8

05/04 3,1 6,8 -5,0 7,9 6,6 6,1 1,4 1,5 2,9 4,0 4,0 4,0

2006* I 3,0 0,5 -2,4 6,2 1,0 8,3 1,5 1,5 4,1 2,5 2,6 2,6

II 0,8 4,9 1,4 4,7 -1,6 7,2 1,7 2,4 5,2 3,4 3,4 3,4

III 0,5 8,3 1,8 4,8 -0,8 5,1 2,0 2,3 8,7 4,0 4,0 4,0

IV 0,3 1,5 -3,2 5,8 1,4 9,4 1,0 2,3 1,2 2,6 2,6 2,6

Zemjodelstvo,lov,

{umarstvo iribarstvo

Vadewe rudi ikamen, prerabotu-va~ka industrija isnabduvawe so el.energija, gas i voda

Grade` -ni{tvo

Trgovija nagolemo i

trgovija namalo

Hoteli irestorani

Soobra}aj,skladirawe

i vrski

Finansisko posredu-vawe, aktivnosti vovrska so nedvi`en

imot, iznajmuvawe iimputirani stanarini

Javna uprava iodbrana, socijalnaza{tita, obrazo-

vanie, zdravstvo isocijalna rabota

Imputirani bankars-ki uslugi

Dodadenavrednost

Neto da -noci napro iz -vodstvo

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

14

Tabela 4: OSNOVNI KRATKORO^NI EKONOMSKI TRENDOVIProcentualna promena vo odnos na istiot period od prethodnata godina, osven ako ne e poinaku nazna~eno

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007

K - 1 K - 2 K - 3 K - 4 januari fevruari

4,6 -4,5 0,9 2,8 4,1 4,0 2,2 3,4 4,0 2,6 3,1

3,5 -3,1 -0,8 6,6 -2,1 7,0 -0,9 4,9 8,3 1,5 3,6 10,6 14,9

20,8 -16,9 16,4 -7,7 4,9 4,9 9,2 24 24 13,3 18,3

5,8 5,5 1,8 1,2 -0,4 0,5 2,7 3,5 3,6 2,3 3,2 1,6 0,5

8,9 2,0 -0,9 -0,3 0,9 3,2 5,6 5,7 0,1 0,2 4,5 1,3 0,3

6,0 0,5 3,0 13,1 3,9 11,8 3,8 5,9 8,9 10,9 6,4 11,2 15,6

-4,7 -0,7 0,2 -10,3 0,7 -11,8 -3,6 -1,2 -4,0 -4,3 -3,2 -6,3 -7,3

-12,5 -2,7 1,1 -10,1 -0,4 -15,1 -9,3 -7,3 -8,3 -7,2 -7,6 -6,6 -6,1

28,3 24,4 25,0 28,9 38,3 54,4 61,9 69,8 70,1 59,7 65,4 54,3 57,8

261,9 291,2 330,3 388,4 461,4 443,3 383,9 420,3 408,5 399,3 403,6 404,6 400,7

8.638,0 5.944,7 6.772,0 9.629,0 13.823,4 14.744,0 14.810,0 19.925,0 29.154,0 33.129,0 24.254,0 36.811,0 411,8

1.813,0 1.578,3 1.559,0 1.779,0 2.866,0 3.679,0 4.940,0 7.210,0 7.670,0 7.068,0 6.722,0 5.670,0 5.676,0

45,4 47,6 45,3 51,5 88,7 97,6 124,2 110,0 119,0 162,7 129,0 166,6 178,0

112,8 88,6 77,9 82,8 104,8 138,1 224,2 329,2 336,3 420,4 327,5 378,7 331,0

385,8 299,2 328,3 444,6 607,1 733,3 750,0 666,7 700,0 658,3 693,8 650,0 650,0

295,8 216,5 246,7 320,2 502,5 633,3 650,0 591,7 600,0 558,3 600,0 550,0 550,0

11,0 -12,7 -3,7 22,2 22,4 21,8 -6,5 14,1 35,7 22,8 17,6 60,3 54,9

17,9 -19,4 16,3 15,3 25,9 10,1 -6,4 8,4 25,8 24,8 16,6 53,7 55,4

-771 -533 -849 -937 -1.230 1.187 -206,0 -382,6 -269,2 -214,6 1.362,0 122,1 112,0

-236 -38 -324 -277 -415 -81,5 -44,6 -64,1 133,5 -48,6 -23,7 -0,4 12,9

235,6 62,0 -40,5 168,8 82,3 415,1 33,5 112,8 167,8 61,7 375,8 -34,8 -16,0

1.495,1 1.429,0 1.577,0 1.798,6 2.007,5 2.181,3 2.017,4 2.141,0 2.184,5 2.315,8 2.315,8 2.265,6 2.278,1

60,73 60,91 60,98 61,26 61,34 61,30 61,23 61,17 61,70 61,19 61,19 61,18 61,19

65,89 68,04 64,73 54,30 49,41 49,2919 50,97 48,75 48,00 47,47 48,79 47,06 46,84

REALEN SEKTOR

Proizvodstvo realni promeni

Bruto doma{en proizvod

Industrisko proizvodstvo

nominalni promeni

Investicii vo ma{ini i oprema

Ceni

Tro{oci na `ivot

Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi

Konkurentnost na industrijata

Produktivnost

Tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod

Realni tro{oci za rabotna sila po edinica proizvod

Berzanski ceni na najva`nite izvozni i uvozni proizvodi ceni vo SAD$

Surova nafta-brent

Jagne{ko meso (c/kg)

Nikel

Bakar

Olovo

Cink

Ladno valani ~eli~ni limovi

Toplo valani ~eli~ni limovi

NADVORE[EN SEKTOR

nominalni promeni na dolarski vrednosti

Izvoz na stoki (FOB)

Uvoz na stoki (CIF)

Trgovski bilans (milioni SAD $)

Tekovna smetka na Platniot bilans (milioni SAD $) fob

Promena vo deviznite rezervi (milioni SAD $) "-# zna~i namaluvawe

Nadvore{en dolg sredno. dolgo. (kraj na period vo milioni SAD $)

Kursevi (prose~en)

denar/EURO

denar/SAD $

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

15

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007

K - 1 K - 2 K - 3 K - 4 januari fevruari

22,5 -10,3 10,1 -7,4 5,8 7,5 -6,1 -11,4 -10,2 9,2 2,8 37,1 28,4

22,1 -6,9 14,0 -9,6 6,8 4,8 -0,3 -8,4 9,8 6,8 7,1 39,8 29,8

75,2 -1,8 19,8 3,2 21,6 5,1 -14,3 -9,2 7,6 -5,1 0,6 67 54,3

12,7 27,0 -0,1 -13,8 0,3 6,1 10,0 2,9 1,1 12,6 5,8 -5,8 -4,9

1,8 31,9 17,2 -1,2 1,4 2,2 11,2 3,2 3,3 22,2 9,4 -7,9 -5,2

94,5 28,3 11,8 -447,0 -3,4 47,4 5,4 0,3 -17,4 -29,5 -20,5 64,1 1,4

6.285 -12.490 7.343 -2.551 371 1.183,0 -1.275,0 1.538,0 1.557,0 -2.466,0 -600,0 1.609,0 -674,0

5.905 -13.171 -13.019 -2.596 7 -1.708,0 -492,0 23,0 1.131,0 -2.366,0 -1.704,0 1.882,0 -256,0

73,8 57,6 -19,1 5,3 4,7 30,3 41,2 34,8 40,2 28,4 28,4 31,7 25,3

17,2 7,3 12,7 15,8 18,7 20,5 21,0 26,3 24,7 30,5 30,5 31,4 32,2

16,6 48,5 0,0 0,3 -0,1 2,0 3,7 8,9 9,8 12,2 12,2 10,9 9,9

22,6 5,6 4,6 1,1 -1,1 7,5 3,8 13,3 14,9 17,1 17,1 17,6 16,9

29,4 61,9 -7,0 15,9 15,1 16,0 14,9 12,8 21,9 24,5 24,5 24,7 20,2

25,6 56,7 13,2 15,3 15,1 14,9 12,9 21,9 24,9 24,9 24,0 26,4

1,65 1,88 1,51 1,51 1,62 2,30 2,55 2,47 2,61 2,49 2,49 2,61 2,56

32,2 30,5 31,9 36,7 36,7 36,5 36,2 36,1 35,9 35,9 35,9

101.996 90.308 110.401 79.921 112.013 147.965 40.433 73.887 110.257 150.815 150.815 15.062 28.864

63.987 63.346 74.341 49.661 63.538 85.033 22.258 37.428 51.998 68.878 68.878 7.095 13.420

5,5 3,5 6,9 4,8 4,0 4,5 6,6 7,7 7,6 7,2 7,3 4,2 5,5

-0,3 -1,9 5,0 3,6 4,4 2,0 3,8 4,1 3,9 4,8 4,0 3,4 4,8

2,5 5,2 2,7 -0,7 -2,7 -1,2 4,3 4,7 4,5 4,7 4,6 0,2 0,4

241.221 247.200 249.421 254.267 260.075 265.152 266.615 266.842 267.636 269.681 269.681 269.197 269.597

77.309 80.160 82.673 64.453 66.940 66.485 67.629 64.402 65.380 65.540 65.540 66.317 66.962

35.046 41.375 46.772 47.324 45.867 40.230 36.982 36.184 33.196 30.572 30.572 29.611 29.300

Izvor: Dr`aven zavod za statistika, Narodna banka na Makedonija, Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za trud i socijalna politika, Agencija za vrabotuvawe, World Development Prospects (Pink Sheets), presmetki na Ministerstvoto za finansii.

VLADINI FINANSII

nominalni promeni

Prihodi

Dano~ni prihodi

DDV

Rashodi

Tekovni rashodi

Kapitalni rashodi

Saldo na centralniot buxet (vo milioni denari)

Saldo na konsolidiraniot buxet (vo milioni denari)

MONETAREN SEKTOR

nominalni promeni (kraj na period)

Neto devizni sredstva

Krediti na privaten sektor

Gotovi pari vo optek

M1

M2

M4

Odnos na deviznite rezervi sprema M1

SOCIJALEN SEKTOR

Pazar na rabotna sila

Stapka na nevrabotenost (ARS)

Vkupno novovraboteni (kraj na period)

Novovraboteni na neopredeleno vreme (kraj na period)

Plati

Nominalni neto plati

Realni neto plati

Potro{uva~ka ko{nica

Socijalna za{tita

Broj na penzioneri (kraj na period)

Broj na doma}instva koi primaat socijalna pomo{ (kraj na period)

Broj na lica koi primaat nadomest za nevraboteni (kraj na period)

16

Tabela 5: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED PROIZVODEN METODPo tekovni ceniVo milioni denari

2000 2001 2002 2003 2004 2005 Indeksi

2005 / 2004

23.756 22.933 24.509 28.672 30.073 31.602 105,1

14 24 48 27 21 26 123,8

1.856 1.312 960 989 1.042 1.400 134,4

40.926 39.587 37.925 39.651 39.663 44.280 111,6

10.381 10.041 9.146 11.778 11.080 10.162 91,7

13.361 11.801 11.893 13.537 14.736 14.552 98,8

25.402 26.076 27.348 28.282 36.000 38.049 105,7

3.463 3.410 4.088 4.653 4.172 4.200 100,7

21.261 21.694 20.610 21.062 20.642 23.365 113,2

7.342 7.420 7.427 6.110 7.510 8.295 110,5

7.466 8.304 8.168 8.453 8.853 8.024 90,6

14.333 14.445 16.145 16.984 17.874 20.721 115,9

8.266 8.048 8.688 9.436 9.913 10.253 103,4

8.987 8.690 9.361 9.897 9.650 9.747 101,0

5.217 5.548 5.553 5.503 5.984 6.363 106,3

10.465 10.631 10.792 13.732 15.662 15.574 99,4

5.153 4.738 4.160 3.797 4.720 5.933 125,7

197.344 195.230 198.592 214.969 228.155 240.140 105,3

39.045 38.611 45.378 36.516 37.101 44.086 118,8

236.389 233.841 243.970 251.485 265.256 284.226 107,2

NKD

sektor

A Zemjodelstvo, lov i {umarstvo

B Ribarstvo

V Vadewe na rudi i kamen

G Prerabotuva~ka industrija

D Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda

\ Grade`ni{tvo

E Trgovija na golemo i malo, popravka na motorni vozila,

motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma}instvata

@ Hoteli i restorani

Z Soobra}aj, skladirawe i vrski

Y Finansisko posreduvawe

I Aktivnosti vo vrska so nedvi`en imot, iznajmuvawe i

delovni aktivnosti

J Javna uprava i odbrana, zadol`itelna socijalna za{tita

K Obrazovanie

L Zdravstvo i socijalna rabota

Q Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti

Imputirani stanarini

Minus: imputirani bankarski uslugi

A. Dodadena vrednost po osnovni ceni

B. Neto danoci na proizvodstvo

A + B BRUTO DOMA[EN PROIZVOD

Tabela 6: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD SPORED RASHODEN METODVo %Vo milioni denari

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2000 2001 2002 2003 2004 2005

236,389 233,841 243,970 251,486 265,256 284,226 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

218,986 221,771 242,795 243,853 262,208 276,880 92,6 94,8 99,5 97,0 98,9 97,4

175,965 163,788 188,179 191,873 209,075 222,890 74,4 70,0 77,1 76,3 78,8 78,4

43,021 57,983 54,616 51,980 53,133 53,990 18,2 24,8 22,4 20,7 20,0 19,0

50,683 42,759 50,276 50,261 56,716 56,792 21,4 18,3 20,6 20,0 21,4 20,0

38,332 34,716 40,448 42,110 47,286 48,868 16,2 14,8 16,6 16,7 17,8 17,2

12,351 8,043 9,828 8,151 9,430 7,924 5,2 3,4 4,0 3,2 3,6 2,8

114,209 99,091 92,780 95,254 106,758 128,137 48,3 42,4 38,0 37,9 40,2 45,1

87,161 78,625 71,994 73,800 82,635 100,538 36,9 33,6 29,5 29,3 31,2 35,4

19,971 15,894 16,387 17,705 20,154 23,250 8,4 6,8 6,7 7,0 7,6 8,2

7,077 4,572 4,399 3,749 3,968 4,349 3,0 2,0 1,8 1,5 1,5 1,5

147,489 129,780 141,881 137,882 160,426 177,583 62,4 55,5 58,2 54,8 60,5 62,5

123,910 107,166 124,062 120,038 137,584 152,663 52,4 45,8 50,9 47,7 51,9 53,7

23,579 22,614 17,819 17,844 22,842 24,920 10,0 9,7 7,3 7,1 8,6 8,8

BRUTO DOMA[EN PROIZVOD

(po tekovni ceni)

Finalna potro{uva~ka

Finalna potro{uva~ka na doma}instvata

Finalna javna potro{uva~ka

Bruto-investicii

Investicii vo osnovni sredstva

Porast na zalihi

Izvoz na stoki i uslugi

Izvoz na stoki

Izvoz na uslugi

Nabavki na nerezidentite vo zemjata

Uvoz na stoki i uslugi

Uvoz na stoki

Uvoz na uslugi


Naziv


17

1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija.Pritoa, kako bazen e zemen kursot na SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina, a od 2002 kako bazna e zemena 2000-ta godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot. Poradi toa, podatocite za 2002, 2003 i 2004 godina ne se sporedlivi so prethodnite godini.*

15

10

5

0

-5

-10

-15

2002 2003 2004 2005 2006

Grafik 1: BRUTO DOMA[EN PROIZVOD(realni stapki na porast, Q / Q - 4)

I/ II III IV I/ II III IV I/ II III IV I/ II III IV I/ II III

Bruto doma{en proizvod1) 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

vo milioni SAD $ 3.450 3.389 3.351 3.390 3.458 3.575 3.730 3.899 3.723 3.872 4.119 4.298 4.519

(po glava na ìtel) vo SAD $ 1.785 1.742 1.705 1.709 1.732 1.781 1.848 1.924 1.830 4.119 2.032 2.114 2.219

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

12

10

8

6

4

2

0

-21996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Grafik 2: INFLACIJA(prose~ni stapki, vo procenti)

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Tro{oci na ìvot 2,3 2,6 -0,1 -0,7 5,8 5,5 1,8 1,2 -0,4 0,5 3,2

Ceni na malo 3,0 4,4 0,8 -1,1 10,6 5,2 1,4 2,4 0,9 2,1 3,9

prose~ni stapki vo procenti

BDP Zemjodelstvo Industrija

18

Tro{oci na `ivot Ceni na malo

12

10

8

6

4

2

0

-2

-41996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Grafik 3: INFLACIJA(na kraj godina, vo procenti)

4,000

3,500

3.000

2.500

2.000

1.500

1.000

500

0

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

uvoz nastoki

Izvoz na stoki

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Tro{oci na `ivot -0,7 2,7 -2,4 2,4 6,1 3,7 1,1 2,6 -1,9 1,2 2,9

Ceni na malo 0,2 4,5 -1 2,3 10,8 1,2 2,2 2,9 -0,1 3,2 2,9

kraj na godina, vo procenti

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Izvoz na stoki 1,199 1,055 1,086 1,204 1,147 1,237 1,292 1,190 1,321 1,153 1,112 1,359 1,674 2,041 2,401

Uvoz na stoki (FOB) 1,206 1,013 1,271 1,427 1,462 1,623 1,807 1,686 2,011 1,677 1,917 2,211 2,793 3,097 3.682

Saldo -7 42 -185 -223 -315 -386 -515 -496 -690 -524 -805 -852 -1,119 -1,056 -1.281

vo milioni SAD $

Grafik 4: NADVORE[NO TRGOVSKA RAZMENA(vo milioni SAD $)

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

19

1) Revidirana vremenska serija - prethodni podatoci2) Uvozot e prika`an na f.o.b. paritet soglasno V-toto izdanie na Prira~nikot za platen bilans od MMF. Presmetkata na c.i.f. - f.o.b. faktorot kako procent od uvozot c.i.f. po godini iznesuva: 1993-20%, 1994-20%,

1995-20%, 1996-14%, 1997-10%, 1998-5.02%, 1999-4.86%, 2000-3.90%, 2001-4.20%, 2002-3.80%, 2003, 2004, 2005 i 2006 - 4,06%3) Bez monetarno zlato i kursni razliki; Dobienite sredstva od sukcesijata na porane{na SFRJ vo Maj 2003 godina ne se platno bilansna transakcija, poradi {to istite se vklu~eni samo vo sostojbite na deviznite rezervi, a ne

i vo promenite

Tabela 7: PLATEN BILANS NA REPUBLIKA MAKEDONIJA(godi{ni, kvartalni i mese~ni podatoci)1

TEKOVNI TRANSAKCII

Stoki, neto

Izvoz, f.o.b.

Uvoz, f.o.b.2

Uslugi, neto

Dohod, neto

od koj: kamata, neto

Tekovni transferi, neto

Oficijalni

Privatni

KAPITALNA I FINANSISKA SMETKA

Kapitalna smetka, neto

Kapitalni transferi, neto

Oficijalni

Drugi

Steknuvawe/raspolagawe so

nefinansiski sredstva

Finansiska smetka, neto

Direktni investicii, neto

Portfolio investicii, neto

Drugi investicii, neto

Trgovski krediti, neto

Zaemi, neto

Valuti i depoziti, neto

od koi: monetarna vlast, neto

komercijalni banki, neto

naselenie, neto

Drugi, neto

Bruto oficijalni rezervi

("-# zna~i zgolemuvawe)3

GRE[KI I PROPUSTI

2000 2001 2002 2003 2004 2005 I/2006 II/2006 III/2006 K1/2006 K2/2006 K3/2006 K4/2006 2006 I/2007 II/2007 I-II/2007

-75,28 -235,43 -357,81 -152,28 -414,82 -81,48 -20,07 -6,78 -17,61 -44,46 -64,11 133,46 -48,61 -23,73 -0,39 12,89 12,50

-690,41 -523,23 -804,34 -851,48 -1112,08 -1.057,47 -86,64 -73,07 -107,11 -266,83 -367,20 -261,39 -389,82 -1.285,24 -93,00 -84,96 -177,96

1.320,73 1.153,33 1.112,15 1.359,04 1.672,43 2.039,64 122,70 147,52 179,63 449,87 586,05 699,82 660,51 2.396,26 208,31 229,32 437,63

-2.011,14 -1.676,56 -1.916,49 -2.210,52 -2.784,51 -3.097,11 -209,35 -220,59 -286,74 -716,70 -953,26 -961,21 -1.050,33 -3.681,49 -301,31 -314,27 -615,59

47,05 -15,79 -22,13 -2,56 -54,39 -33,87 1,25 -3,39 -4,05 -6,18 -5,60 30,02 6,96 25,20 -2,78 1,05 -1,73

-45,44 -39,46 -29,78 -32,33 -39,23 -54,99 -1,79 2,64 5,03 5,89 -1,88 -11,88 4,78 -3,09 6,39 4,39 10,78

-39,15 -33,59 -18,64 -31,88 -26,22 -25,95 -6,26 -2,00697 -1,10 -9,38 -3,60 -6,70 -4,66 -24,34 -0,47 -2,41 -2,88

613,53 343,06 498,45 734,09 790,88 1.064,85 67,11 67,04 88,52 222,66 310,57 376,71 329,47 1.239,40 89,00 92,41 181,41

132,30 48,65 100,50 103,36 70,07 64,39 1,79 4,48 10,67 16,93 19,73 17,83 19,26 73,75 4,13 1,92 6,05

481,23 294,41 397,95 630,73 720,81 1.000,47 65,31 62,55 77,84 205,73 290,84 358,88 310,21 1.165,66 84,87 90,49 175,36

11,28 178,23 376,87 169,97 407,01 94,67 16,33 4,55 21,11 42,00 58,71 -135,45 48,60 13,87 -0,49 -16,22 -16,71

0,31 1,30 8,26 -6,69 -4,61 -2,01 -0,16 0,18 0,41 0,44 -0,54 -0,26 -0,76 -1,11 -1,62 0,12 -1,49

0,31 3,64 9,92 -6,60 -4,61 -2,01 -0,16 0,18 0,41 0,44 -0,54 -0,26 -0,76 -1,11 -1,62 0,12 -1,49

0,00 3,64 9,92 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

0,31 0,00 0,00 -6,60 -4,61 -2,01 -0,16 0,18 0,41 0,44 -0,54 -0,26 -0,76 -1,11 -1,62 0,12 -1,49

0,00 -2,34 -1,66 -0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

10,97 176,93 368,62 176,66 411,62 96,68 16,49 4,36 20,69 41,56 59,24 -135,19 49,37 14,98 1,13 -16,34 -15,21

176,23 442,32 77,72 94,26 155,85 97,08 7,77 3,46 279,29 290,53 21,61 11,97 26,22 350,33 0,00 7,06 7,06

-0,09 0,36 0,35 3,39 14,82 235,11 3,89 3,26 7,03 14,19 31,53 8,96 28,63 83,31 15,96 -10,09 5,87

85,05 -183,27 159,98 129,97 260,42 179,56 -185,77 2,38 -46,24 -229,63 118,90 11,67 56,21 -42,84 -49,66 -29,35 -79,01

146,54 -125,08 83,1 82,95 170,05 24,60 1,22 -22,53 28,49 7,18 40,11 -57,21 51,09 41,17 -14,22 1,27 -12,95

13,51 -107,31 8,19 23,47 59,82 153,94 -182,80 25,89 -4,67 -161,58 70,55 31,56 40,27 -19,20 -45,69 -14,42 -60,11

-122,53 27,09 44,69 2,85 -3,66 -24,77 -6,03 -2,08 -73,04 -81,16 -3,88 29,43 -48,14 -103,75 7,63 -18,41 -10,78

-0,19 -77,08 68,79 17,77 26,44 0,77 0,00 0,00 -68,77 -68,78 0,00 65,66 -0,14 -3,26 0,00 -0,02 -0,02

-93,26 -272,39 112,17 -54,59 -105,08 26,57 -4,44 5,20 6,25 7,02 24,63 -22,48 -24,74 -15,58 4,80 -10,03 -5,24

-29,08 376,56 -136,27 39,68 74,97 -52,10 -1,58 -7,29 -10,52 -19,40 -28,50 -13,74 -23,25 -84,90 2,83 -8,36 -5,53

47,53 22,03 24,00 20,69 34,22 25,79 1,83 1,10 2,98 5,93 12,12 7,89 12,99 38,94 2,61 2,21 4,83

-250,22 -82,48 130,57 -50,96 -19,47 -415,07 190,59 -4,74 -219,38 -33,53 -112,80 -167,80 -61,69 -375,82 34,83 16,04 50,87

64,00 57,19 -19,07 -17,70 7,81 -13,19 3,74 2,23 -3,51 2,46 5,40 1,99 0,00 9,86 0,88 3,33 4,21

(vo milioni dolari)

20

Tabela 8: NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA PO ZEMJI

Vkupno Germanija Srbija i Crna Gora SADIzvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo

2000 1,322.6 2,093.8 -771.2 257.5 253.3 4.2 335.2 190.4 144.8 165.6 83.0 82.62001 1,155.0 1,687.6 -532.6 237.5 213.3 24.2 266.8 157.2 109.6 99.7 51.5 48.22002 1,115.5 1,995.2 -879.7 234.0 284.7 -50.7 246.4 185.2 61.2 77.4 58.7 18.72003 1,363.2 2,299.9 -936.7 278.3 303.8 -25.5 273.8 212.6 61.2 72.8 56.2 16.62004 1.675,9 2.931,6 -1.255,7 317,1 368,1 -51,0 347,6 249,7 97,9 71,9 47,7 24,22005 2.041,3 3.228,0 -1.186,7 364,2 335,0 29,2 459,4 264,1 195,3 44,0 45,0 -1,02006 2.400,7 3.762,7 -1.362,0 375,5 369,3 6,2 557,8 282,8 275,0 22,4 41,0 -18,62000 Q1 331,1 606,8 -275,7 66,1 80,9 -14,8 78,8 47,8 31,0 49,6 16,3 33,3

Q2 317,7 481,0 -163,3 56,9 52,7 4,2 76,3 47,3 29,0 48,6 16,5 32,1Q3 345,1 470,6 -125,5 70,8 55,0 15,8 82,8 47,3 35,5 37,5 23,4 14,1Q4 328,7 535,4 -206,7 63,7 64,7 -1,0 97,3 48,0 49,3 29,9 26,8 3,1

2001 Q1 291,5 400,4 -108,9 69,0 52,8 16,2 62,3 34,9 27,4 28,4 13,4 15,0Q2 285,3 416,6 -131,3 52,9 59,0 -6,1 74,1 39,2 34,9 23,4 15,6 7,8Q3 295,7 378,9 -83,2 61,9 42,8 19,1 62,9 33,4 29,5 26,9 11,7 15,2Q4 282,5 491,7 -209,2 53,7 58,7 -5,0 67,5 49,7 17,8 21,0 10,8 10,2

2002 Q1 244,0 444,2 -200,2 60,9 56,4 4,5 47,2 38,2 9,0 18,0 18,2 -0,2Q2 264,4 461,7 -197,3 54,0 70,5 -2,7 53,6 47,9 5,7 18,9 15,6 3,3Q3 289,1 497,1 -208,0 60,3 77,1 -10,4 55,8 47,9 7,9 16,5 10,7 5,8Q4 301,8 597,6 -295,8 57,0 89,2 -32,2 66,4 55,1 11,3 24,6 13,9 10,7

2003 Q1 293,7 531,7 -238,0 66,6 69,2 -2,6 47,2 50,4 -3,2 16,7 13,8 2,9Q2 355,8 580,9 -225,1 68,0 74,2 -6,2 76,4 54,8 21,6 13,8 19,1 -5,3Q3 337,8 550,2 -212,4 72,0 71,0 1,0 74,7 53,5 21,2 16,0 11,1 4,9Q4 375,9 637,1 -261,2 71,7 89,4 -17,7 75,5 53,9 21,6 26,3 12,2 14,1

2004 Q1 366,1 616,9 -250,8 82,1 84,4 -2,3 57,9 48,2 9,7 14,8 13,4 1,4Q2 368,0 716,6 -348,6 63,4 90,3 -26,9 84,4 63,7 20,7 14,1 11,6 2,5Q3 443,4 708,3 -264,9 78,5 83,1 -4,6 97,5 68,1 29,4 23,4 11,1 12,3Q4 498,4 889,8 -391,4 93,1 110,3 -17,2 107,8 69,7 38,1 19,6 11,6 8,0

2005 Q1 482,0 701,2 -219,2 112,0 73,7 38,3 75,0 58,8 16,2 7,5 13,7 -6,2Q2 512,7 892,6 -379,9 80,7 90,6 -9,9 123,2 71,2 52,0 11,9 12,2 -0,3Q3 507,9 769,0 -261,1 84,9 79,2 5,7 128,9 66,9 62,0 15,5 9,0 6,5Q4 538,7 865,2 -326,5 86,6 91,5 -4,9 132,3 67,2 65,1 9,1 10,1 -1,0

2006 Q1 450,9 727,6 -276,7 87,3 74,0 13,3 88,2 49,1 39,1 6,5 8,7 -2,2Q2 586,9 985,9 -399,0 88,3 97,8 -9,5 141,8 71,5 70,3 6,5 11,3 -4,8Q3 701,4 969,5 -268,1 100,4 91,1 9,3 177,3 74,6 102,7 5,8 9,6 -3,8Q4 661,5 1.079,7 -418,2 99,5 106,4 -6,9 150,5 87,6 62,9 3,6 11,4 -7,8

2004 I 102,5 176,7 -74,2 27,3 21,8 5,5 14,5 11,2 3,3 6,4 5,3 1,1II 132,0 199,6 -67,6 28,0 32,8 -4,8 20,0 17,0 3,0 4,6 3,8 0,8III 131,6 240,6 -109,0 26,8 29,8 -3,0 23,4 20,0 3,4 3,8 4,3 -0,5IV 125,2 238,4 -113,2 22,3 27,6 -5,3 26,4 22,5 3,9 3,6 4,6 -1,0V 118,2 224,3 -106,1 19,7 29,2 -9,5 27,9 22,6 5,3 4,5 3,6 0,9VI 124,6 253,9 -129,3 21,4 33,5 -12,1 30,1 18,6 11,5 6,0 3,4 2,6VII 155,8 253,4 -97,6 31,6 32,4 -0,8 31,2 20,2 11,0 7,9 3,2 4,7VIII 137,6 223,5 -85,9 25,0 25,4 -0,4 34,1 28,0 6,1 6,0 3,5 2,5IX 150,0 231,4 -81,4 21,9 25,3 -3,4 32,2 19,9 12,3 9,5 4,4 5,1X 158,2 257,9 -99,7 24,6 32,2 -7,6 33,4 21,7 11,7 8,0 3,5 4,5XI 154,0 295,2 -141,2 26,9 34,9 -8,0 33,0 21,4 11,6 4,4 4,6 -0,2XII 186,2 336,7 -150,5 41,6 43,2 -1,6 41,4 26,6 14,8 7,2 3,5 3,7

2005 I 147,9 209,9 -62,0 43,3 21,7 21,6 19,0 15,8 3,2 3,1 4,5 -1,4II 156,6 224,0 -67,4 35,5 25,7 9,8 22,4 16,7 5,7 1,8 5,7 -3,9III 177,5 267,3 -89,8 33,2 26,3 6,9 33,6 26,3 7,3 2,6 3,5 -0,9IV 174,5 312,7 -138,2 29,5 25,7 3,8 38,8 30,2 8,6 3,5 4,2 -0,7V 179,1 284,6 -105,5 23,1 31,2 -8,1 42,8 19,0 23,8 4,4 3,7 0,7VI 159,1 295,3 -136,2 28,1 33,7 -5,6 41,6 22,0 19,6 4,0 4,3 -0,3VII 184,5 256,8 -72,3 35,8 28,2 7,6 41,7 18,5 23,2 6,0 3,0 3,0VIII 146,8 239,5 -92,7 22,8 26,5 -3,7 42,3 21,6 20,7 4,5 3,0 1,5IX 176,6 272,7 -96,1 26,3 24,5 1,8 44,9 26,8 18,1 5,0 3,0 2,0X 191,4 283,7 -92,3 28,3 30,6 -2,3 50,7 24,5 26,2 4,1 2,7 1,4XI 171,7 280,9 -109,2 25,5 29,2 -3,7 42,5 20,1 22,4 3,0 3,7 -0,7XII 175,6 300,6 -125,0 32,8 31,7 1,1 39,1 22,6 16,5 2,0 3,7 -1,7

2006 I 123,2 208,0 -84,8 26,4 21,0 5,4 22,5 12,8 9,7 2,7 3,5 -0,8II 147,9 219,4 -71,5 29,1 23,7 5,4 29,3 14,6 14,7 2,4 2,0 0,4III 179,8 300,2 -120,4 31,8 29,3 2,5 36,4 21,7 14,7 1,4 3,2 -1,8IV 176,6 320,1 -143,5 29,2 28,4 0,8 41,2 20,6 20,6 1,5 2,4 -0,9V 203,7 326,7 -123,0 29,1 36,0 -6,9 51,5 27,0 24,5 2,9 5,1 -2,2VI 206,6 339,1 -132,5 30,0 33,4 -3,4 49,1 23,9 25,2 2,1 3,8 -1,7VII 232,0 343,6 -111,6 37,5 31,0 6,5 49,2 24,5 24,7 2,0 3,4 -1,4VIII 215,3 316,6 -101,3 29,4 32,4 -3,0 63,8 24,1 39,7 2,1 3,2 -1,1IX 254,1 309,3 -55,2 33,5 27,7 5,8 64,3 26,0 38,3 1,7 3,0 -1,3X 233,6 331,2 -97,6 26,6 34,3 -7,7 54,0 26,0 28,0 2,0 4,1 -2,1XI 204,5 342,4 -137,9 31,3 34,2 -2,9 48,0 25,7 22,3 1,2 3,0 -1,8XII 223,4 406,1 -182,7 41,6 37,9 3,7 48,5 35,9 12,6 0,4 4,3 -3,9

2007 I 207,0 334,7 -127,7 33,0 32,7 0,3 36,3 25,0 11,3 0,6 4,2 -3,6II 229,0 341,0 -112,0 40,8 35,9 4,9 40,1 23,0 17,1 1,0 3,8 -2,8


21

vo milioni SAD $

Italija Grcija RusijaIzvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo Izvoz Uvoz Saldo90,8 111,1 -20,3 84,1 201,5 -117,4 10,3 191,8 -181,588,7 107,7 -19,0 101,4 184,0 -82,6 13,9 139,4 -125,581,9 118,6 -36,7 116,9 237,9 -121,0 14,4 125,4 -111,095,4 122,5 -27,1 179,8 300,2 -120,4 13,7 177,8 -164,1

134,4 163,6 -29,2 228,8 277,9 -49,1 19,7 265,4 -245,7169,5 185,2 -15,7 312,9 296,8 16,1 21,4 418,6 -397,2236,8 226,8 10,0 361,2 319,9 41,3 25,5 569,5 -544,025,4 29,4 -4,0 19,7 43,1 -23,4 2,6 60,8 -58,227,4 29,3 -1,9 18,4 42,3 -23,9 2,7 38,6 -35,918,1 25,4 -7,3 23,5 55,3 -31,8 2,1 33,2 -31,119,9 27,0 -7,1 22,5 60,8 -38,3 2,9 59,2 -56,324,0 19,2 4,8 21,2 40,2 -19,0 2,8 53,4 -50,621,4 23,3 -1,9 24,3 38,7 -14,4 3,7 31,7 -28,024,3 29,5 -5,2 30,6 51,1 -20,5 3,3 26,9 -23,619,0 35,7 -16,7 25,3 54,0 -28,7 4,1 27,4 -23,326,7 24,6 2,1 19,2 46,0 -26,8 3,4 49,4 -46,025,1 26,2 -1,1 27,6 49,4 -21,8 3,6 22,3 -18,721,2 29,4 -8,2 30,3 52,2 -21,9 3,5 13,3 -9,818,7 32,2 -13,5 35,6 56,3 -20,7 3,0 61,1 -58,126,9 21,6 5,3 35,1 98,4 -63,3 2,5 25,1 -22,626,5 34,3 -7,8 52,1 76,4 -24,3 3,6 34,6 -31,021,6 29,3 -7,7 43,7 56,7 -13,0 3,4 53,5 -50,120,4 37,3 -16,9 48,9 68,7 -19,8 4,2 64,6 -60,424,5 26,3 -1,8 52,7 59,4 -6,7 3,9 63,1 -59,229,1 45,4 -16,3 55,1 73,6 -18,5 4,7 47,9 -43,238,5 43,0 -4,5 54,6 69,9 -15,3 5,5 74,5 -69,042,3 48,9 -6,6 66,4 75,0 -8,6 5,6 79,9 -74,343,6 37,2 6,4 74,2 66,3 7,9 5,3 77,4 -72,139,9 47,6 -7,7 80,8 79,2 1,6 5,1 99,9 -94,845,7 48,3 -2,6 81,1 72,2 8,9 5,3 113,0 -107,740,3 52,1 -11,8 76,8 79,1 -2,3 5,7 128,3 -122,652,6 41,1 11,5 60,1 62,5 -2,4 6,0 137,5 -131,556,2 61,5 -5,3 98,6 90,4 8,2 6,4 98,6 -92,263,0 57,4 5,6 120,0 75,4 44,6 8,3 150,5 -142,265,0 66,8 -1,8 82,5 91,6 -9,1 4,8 182,9 -178,15,8 7,6 -1,8 12,5 17,7 -5,2 1,4 21,8 -20,48,0 9,9 -1,9 17,8 21,0 -3,2 1,2 17,3 -16,1

10,7 8,8 1,9 22,4 20,7 1,7 1,3 24,0 -22,712,0 13,8 -1,8 19,9 23,0 -3,1 1,7 27,3 -25,67,8 14,7 -6,9 17,1 24,8 -7,7 1,7 2,2 -0,59,3 16,9 -7,6 18,1 25,8 -7,7 1,3 18,4 -17,1

13,3 19,5 -6,2 21,2 29,3 -8,1 1,8 22,7 -20,913,1 11,0 2,1 13,7 17,5 -3,8 1,9 29,6 -27,712,1 12,5 -0,4 19,7 23,1 -3,4 1,8 22,2 -20,412,4 14,7 -2,3 21,6 23,4 -1,8 1,8 26,4 -24,612,9 15,1 -2,2 23,7 25,0 -1,3 2,2 25,5 -23,317,0 19,1 -2,1 21,1 26,6 -5,5 1,6 28,0 -26,412,3 9,6 2,7 20,2 18,6 1,6 1,0 25,9 -24,913,8 10,2 3,6 26,8 21,0 5,8 1,7 23,4 -21,717,5 17,4 0,1 27,2 26,7 0,5 2,6 28,1 -25,510,3 7,9 2,4 31,8 29,7 2,1 1,5 33,5 -32,016,9 20,2 -3,3 23,9 25,3 -1,4 1,9 22,4 -20,512,7 19,5 -6,8 25,1 24,2 0,9 1,7 44,0 -42,320,4 18,6 1,8 34,4 27,2 7,2 1,7 28,9 -27,210,8 14,8 -4,0 19,9 19,8 0,1 1,9 37,4 -35,514,5 14,9 -0,4 26,8 25,2 1,6 1,7 46,7 -45,014,8 16,8 -2,0 27,7 23,7 4,0 1,7 53,4 -51,712,8 15,0 -2,2 25,5 25,8 -0,3 1,6 40,3 -38,712,7 20,3 -7,6 23,6 29,6 -6,0 2,4 34,6 -32,214,7 10,7 4,0 16,1 17,3 -1,2 1,8 47,3 -45,517,4 13,8 3,6 18,2 18,9 -0,7 2,2 39,6 -37,420,5 16,6 3,9 25,8 26,3 -0,5 2,0 50,6 -48,619,9 14,6 5,3 24,9 25,9 -1,0 1,8 33,4 -31,619,0 21,9 -2,9 35,1 29,6 5,5 2,2 27,1 -24,917,3 25,0 -7,7 38,6 34,9 3,7 2,4 38,1 -35,721,8 26,3 -4,5 38,3 29,0 9,3 3,3 48,1 -44,813,7 15,4 -1,7 38,5 20,8 17,7 2,6 52,9 -50,327,5 15,7 11,8 43,2 25,6 17,6 2,4 49,5 -47,122,5 22,7 -0,2 33,0 30,2 2,8 2,2 40,5 -38,318,2 18,6 -0,4 25,2 30,4 -5,2 1,5 63,2 -61,724,3 25,5 -1,2 24,3 31,0 -6,7 1,1 79,2 -78,125,4 16,9 8,5 27,6 26,9 0,7 1,4 48,6 -47,217,1 16,6 0,5 29,9 30,7 -0,8 1,9 53,5 -51,6

20002001200220032004200520062000 Q1

Q2Q3Q4

2001 Q1Q2Q3Q4

2002 Q1Q2Q3Q4

2003 Q1Q2Q3Q4

2004 Q1Q2Q3Q4

2005 Q1Q2Q3Q4

2006 Q1Q2Q3Q4

2004 IIIIIIIVVVIVIIVIIIIXXXIXII



2007 III

22

Nadvore{niot dolg na R. Makedonija na krajot nafev ruari 2007 godina iznesuva{e 2.278 milioni do -la ri i vo sporedba so krajot na 2006 godina e namalenza 37 milioni dolari. Namaluvaweto na nad vo re{ niotdolg vo najgolem del se dolì na povisokiot iz nos naotplatite na dolgot vo odnos na koristenite sredstva.

Gledano od aspekt na dol`nici, nadvore{niot dolgna javniot sektor na krajot na fevruari 2007 godinaiz nesuva{e 1.543 milioni dolari, {to pretstavuva me -se ~en porast od 17 milioni dolari, dodeka vo spo -redba so 2006 godina toj e namalen za 64 milioni do -la ri. Vo ramkite na dolgot vo javniot sektor namalu-vawe vo odnos na 2006 godina e zabeleàno kaj dolgotna Centralnata Vlada, javnite pretprijatija i Cen -tral nata banka, a nezna~itelno zgolemuvawe kaj jav ni -te fondovi.

Vo strukturata na nadvore{niot dolg po dol`nici,nadvore{niot dolg na javniot sektor opfa}a 67,7%,do deka na privatniot sektor pripa|a 32,3%. Vo ram ki -te na dolgot vo privatniot sektor, najgolem del op fa -}a dolgot na nebankarskiot privaten sektor (76,7%), aostatokot na dolgot na delovniote banki.

Za prvite dva meseci od ovaa godina povle~eni sesredstva vo iznos od 26 milioni dolari, od koi naj-

golem del (21 milioni dolari) vo privatniot sektor,odnosno, privatni banki, nefinansiski privaten sek-tor i finansiski institucii. Vo javniot sektorkoristeni se sredstva od multilateralnite kredi-tori vo iznos od 4 milioni dolari (EBRD, IBRD), kakoi od bi la teralnite kreditori vo iznos od 3 milionidolari.

Servisiraweto na obvrskite, prodolùva da se iz vr -{uva redovno, pri {to kumulativno za prvite dva me -seci od 2007 godina, otplateni se 123 milioni do la ri,od koi 110 milini dolari glavnica na dolgot. Naj golemdel od vkupnite otplati se sprema bilate ral nitekreditori (63 milioni dolari), site po osnov na repro-gramiraniot dolg od 1995 godina. Sprema privatnitebanki i nebankarskiot privaten sektor ser vi sirani se40 milini dolari, a ostatokot od 19 milioni dolari eotplaten sprema multilateralnite kreditori.

Novosklu~enite krediti vo prvite dva meseci odovaa godina iznesuvaa 82 milioni dolari, i celiot iz -nos pretstavuva zadolùvawe na privatniot sektor.

Kratkoro~niot nadvore{en dolg na krajot na fevrua -ri 2007 godina iznesuva{e 91 milion dolari po osnovna finansiski krediti.

NADVORE[EN DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

NADVORE[EN DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA1

31.12.2000 31.12.2001 31.12.2002 31.12.2003 31.12.2004 31.12.2005 31.12.06 31.01.07 28.02.07

1.052 973 1.034 1.193 1.314 1.257 1.380 1.255 1.247

720 689 757 922 1.062 1.052 1.161 1.095 1.087

82 71 67 68 63 62 56 54 52

123 124 145 181 223 248 264 260 262

57 33 18 13 9 6 4 4 4

250 255 296 358 389 362 384 379 383

69 75 102 116 148 140 165 163 166

17 14 12 8 8 7 6 6 7

7 6 15 17 23 20 30 30 30

74 62 32 40 65 87 116 120 93

37 44 65 112 122 106 118 117 119

3 4 5 7 11 13 16 17 17

1 1 1 1 1 0 0 0 0

332 284 277 271,26 252 205 219 160 160

443 456 543 605 694 924 935 1.010 1.031

253 262 254 243,3 233 222 0 0 0

0 0 0 0 0 177 197 195 198

191 194 289 362 461 525 738 762 779

136 131 205 202,25 238 265 374 364 377

55 63 85 159,68 223 260 363 396 403

1.495 1.429 1.577 1.799 2.008 2.181 2.315 2.265 2.278

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija

1) Dolgoro~en i srednoro~en dolg

(milioni SAD dolari)

Oficijalni kreditori

Multilaterala

IMF

IBRD

IFC

IDA

EIB

EUROFIMA

CEDB

EBRD

EU

IFAD

EAR

Bilaterala

Privatni kreditori

Londonski klub

Evroobvrznica

Ostanati

Banki i finan. instit.

Pretprijatija

VKUPNO


23

I. Javen dolg - definicija i sostojba

Javniot dolg na Republika Makedonija e sostavenod dràvniot dolg i site finansiski obvrski soz-dadeni preku zadolùvawe na op{tinite i gradotSkopje, kako i na javnite pretprijatija i trgovskitedru{tva koi se vo celosna i dominantna sopstve -nost na dràvata. Ottuka, kako nositeli na javniotdolg moè da se javat Vladata na Republika Ma ke -do nija, op{tinite i gradot Skopje, javnite pretpri-jatija i trgovski dru{tva koi se vo celosna ili vodominantna sopstvenost na dràvata.

Ovaa definicija za javniot dolg e sodràna voZa konot za javen dolg (Slu`ben vesnik na RM broj62/2005) i ja pretstavuva t.n. Nacionalna meto do lo -gija za presmetka na javniot dolg. Drugata me to do lo -gija (GFS metodologija), koja ~esto se primenuva vopraktikata za presmetka na dolgot na javniot sektore sodràna vo Prira~nikot na MMF za statistikana vladinite finansii i istata se razlikuva od na -cionalnata metodologija po toa {to pokraj prethod-no navedenite nositeli na javen dolg, vo presmet -ka ta se vklu~uva i dolgot na monetarnite vlasti,od nosno dolgot na Centralnata banka. Za celite naovaa informacija, podatocite za javniot dolg so -dràni vo tabelarnite pregledi }e bidat presme -ta ni spored dvete metodologii (nacionalnata i naMMF).

Portfolioto na javniot dolg na Republika Ma ke -do nija go so~inuvaat dolgovi nasledeni od po ra -ne{ na SFRJ, zadolùvawa kaj me|unarodnite fi -nan siski institucii i me|unarodnite finansiskipa zari kako i zadolùvaweto na doma{nite finan-siski pazari.

II. Dvièwe na javniot dolg

vo periodot januari - fevruari 2006 godina

Nadvore{niot javen dolg vo dekemvri 2006 godinaiznesuva{e 1.223 milioni evra i beleì konstant-no opa|awe, taka {to na krajot na mesec januari 2007godina iznesuva{e 1.176 milioni evra, t.e beleìopa |awe od 3,8%. Vakviot trend na namaluvawe eza bele`liv i vo fevruari, koga dopolnitelno nad-vore{niot dolg se namaluva i iznesuva 1.166 mi -lio ni evra. Ova namaluvawe, pred se, se dolì na

operacijata na otkup na dolgot kon Pariskiot klubna kreditori, vo iznos od 77 milioni evra, koja za -po~na na krajot na januari so sklu~uvawe na bilate -ralni dogovori so zemjite ~lenki SAD i Kuvajt. Vofevruari dopolnitelno be{e izvr{eno sklu~uvawena dogovori so [vedska i Holandija i isplata nadol got. Spored dogovorot od Pariz od 24 januari2007 godina, Makedonija vo periodot od 31 januarido 30 april 2007 godina }e go otkupi celiot dolg konPariskiot klub na kreditori po nominalna vred-nost i bez pla}awe na dopolnitelni penali ilipro vizii. Celite poradi koi se premina kon vakva-ta operacija se prestruktuirawe na portfolioto najavniot dolg vo nasoka na namaluvawe na nad vo re{ -niot dolg vo ne-evro valuti, namaluvawe na dolgotso promenlivi kamatni stapki, kako i ostvaruvawena kamatni za{tedi vo Buxetot na Republika Ma ke -donija do 2011 godina. Za ovoj otkup }e bidat isko-risteni sredstva od deviznata smetka na Mi nis ter -stvoto za finansii vo Narodna banka na RepublikaMakedonija.

JAVEN DOLG

Osnova

Nadvore{en javen dolg*

Dolg na op{ta vlada

Centralna banka

Javni pretprijatija

Doma{en javen dolg

Dolg na op{ta vlada

od koi Dràvni zapisi za monetarni celi

Centralna banka

Javni pretprijatija**

Vkupen javen dolg - GFS

Vkupen javen dolg kako % od prose~en GDP

Dolg na op{ta vlada - GFS

Dolg na op{ta vlada kako % od prose~en GDP

Vkupen javen dolg presmetan vrz osnov na Zakonot za javen dolg

31.12.2006 31.01.2007 28.02.2007

1.223,0 1.176,1 1.166,3

1.025,2 982,8 978,4

42,4 41,9 39,2

155,4 151,3 148,7

804,9 834,8 834,6

648,4 642,7 650,1

75,9 72,9 79,0

155,3 190,8 183,3

1,2 1,2 1,2

2.027,9 2.010,9 2.000,9

41,5 36,6 36,5

1.673,6 1.625.6 1.628,5

34,3 29,6 29,7

1.754,3 1.705,2 1.699,4

vo milioni EUR

Izvor: Ministerstvo za finansii i NBRM

Javen dolg

24

Istovremeno, vnatre{niot javen dolg vo dekemvri2006 godina iznesuva{e 805 milioni evra i do kra-jot na fevruari 2007 godina, istiot porasna za 30mi lioni evra, odnosno za 3,7%. Na mese~no nivo voja nuari vnatre{niot javen dolg iznesuva{e 835 mi -lio ni evra, a vo fevruari dostigna 834,6 milioniev ra. Ova zgolemuvawe na doma{niot dolg e vo sog -las nost so srednoro~nata Strategija za upravuvaweso javen dolg, spored koja postepeno }e se zgolemuvaude lot na doma{niot dolg vo portfolioto na jav -niot dolg.

Vkupniot javen dolg presmetan spored GFS meto -do logijata vo dekemvri minatata godina iznesuva{e2.027 milioni evra. Vo januari 2007 godina istiotiz nesuva 2.010 milioni evra, za da vo fevruari sena mali na 2.001 miliona evra.

Istovremeno, dolgot na op{tata Vlada, presmetanspo red GFS metodologijata, vo dekemvri 2006 godi-na dostignuva vrednost od 1.673 milioni evra, vo ja -nuari 2007 godina go zadrùva trendot na opa|awe iiznesuva 1.625 milioni evra, a na krajot na fev rua -ri blago se zgolemuva na 1.628 milioni evra.

Presmetano spored GFS metodologijata, vkupniotja ven dolg kako procent od prose~niot BDP, vo de -kem vri 2006 godina iznesuva 41,5%, vo januari be -le ̀ i opa|awe i iznesuva 36,6% od prose~niot BDP,na koe nivo ostanuva i vo fevruari.

Spored GFS metodologijata, dolgot na op{tataVla da kako procent od BDP, vo dekemvri minatatago dina iznesuva{e 34,3% i e vo ramkite na Mas -tri{ kiot kriterium za javen dolg, spored koj dolgotna op{tata Vlada ne smee da nadmine 60% od BDP.Vo naredniot period istiot opa|a na 29,6% vo janu -ari, a vo fevruari go zadrùva istoto nivo. Vo ovojdolg se vklu~uvaat i dràvnite zapisi za monetar -ni celi, bidej}i kaj niv sepak kako izdava~ se javu-va Ministerstvoto za finansii vo ime na NBRM.

Presmetano spored Zakonot za javen dolg, vkupni -ot javen dolg vo dekemvri 2006 godina iznesuva{e1.754 milioni evra, istiot vo januari 2007 se na ma -luva na 1.705 milioni evra, a vo fevruari opa|a do1.699 milioni evra.

Voedno, vkupniot javen dolg kako procent od pro -se~ niot BDP, presmetan spored Zakonot za javendolg, vo dekemvri 2006 godina iznesuva 35,9%, voja nuari ovaa godina zabeleùva namaluvawe i izne-suva 31,1%, a vo fevruari pa|a na rekordno niskoni vo od 31% od BDP.

So sostojba dekemvri 2006, u~estvoto na vnat re{ -ni ot i nadvore{niot dolg vo vkupniot javen dolg iz -ne suva{e 39,7% odnosno 60,3%. Postoi trend napro mena kon zgolemuvawe na u~estvoto na vnat re{ -niot dolg vo vkupniot javen dolg za smetka na nad-

vore{niot, taka {to na krajot na fevruari toau~est vo e svedeno na 41,5% odnosno 58,5%. Ovojtrend zna~i postepeno namaluvawe na rizikot odde vizen kurs na dol`ni~koto portfolio na Re pub -li ka Makedonija, preku porast na denarskiot dolg, aopa|awe na dolgot vo stranska valuta.

III. Dràvni hartii od vrednost

III.1. Dvièwa na finansiskiot pazar

vo R. Makedonija

Kamatnite stapki na 3-mese~nite DHV zabe le ̀ u -vaat izvesen rast vo januari i blago opa|awe vo me -sec fevruari, dodeka kaj 6-mese~nite DHV kamat-nite stapki zabeleùvaat pad vo januari i blag po -rast vo mesec fevruari. Kaj ostanatite DHV vo is -ti ot period, kamatnite stapki beleàt pad vo odnosna prethodnite aukcii.

Taka kaj 3-mese~nite DHV, kamatnata stapka za be -leà rast do 6,57% vo januari, a ve}e vo naredniotmesec beleì pad i go dostigna nivoto od 6,30%.Do deka pak, kamatnata stapka na 6-mese~nite DHV,koja po padot vo mesec januari koga iznesuva{e6,76%, na poslednata aukcija odràna vo mesecfev ruari zabeleà blag porast i go dostigna nivo-to od 6,78%.

Nezna~itelen pad ima{e i kaj kamatnata stapkana 12-mese~nite DHV pri {to postignatata kamat-nata stapka od 8,79% e za 0,07 procentni poeni po -mala od kamatnata stapka postignata na aukcijataodràna vo mesec dekemvri 2006 godina. Kamatnatastapka na 2-godi{nata DO vo mesec fevruari izne-suva 8,872% odnosno zabeleùva pad sporedeno soaukcijata vo mesec oktomvri 2006 godina, koga izne-suva{e 9,331%.

Dokolku se napravi sporedbena analiza na dvi -è wata na kamatnite stapki na DHV vo 2006 i 2007go dina istata }e pokaè trend na namaluvawe.Ilus trativno, ponderiranata kamatna stapka na 3-mese~nite dràvni zapisi postignata na aukciitevo mesec fevruari 2006 godina iznesuva{e 6,96%,dodeka istata kamatna stapka postignata na aukci-ite vo istitot mesec vo 2007 godina se namali zaoko lu 0,6 procentni poeni i iznesuva{e 6,37%. Kaj6-mese~nite dràvni zapisi ponderiranata kamat-nata stapka vo fevruari 2006 iznesuva{e 7,08% iso permanentno namaluvawe na istata vo tekot nagodinata, vo fevruari 2007 be{e postignata kamat-na stapka od 6,78%. Trendot na dvièwe na kamat-nite stapki e identi~en i kaj ostanatite DHV.


25

III.2. Primaren pazar na dràvni hartii

od vrednost

III.3. Sekundaren pazar na dràvni hartii

od vrednost

IV. Novosklu~en javen dolg vo periodot

januari-fevruari 2007 godina

� Vnatre{en dolg

Vo periodot januari-fevruari 2006 nema novivnat re{ni zadolùvawa.� Nadvore{en dolg

Vo ovoj period nema novo sklu~eni krediti vo ob -lasta na nadvore{niot javen dolg.

Pobaruva~ka i realizacija na DHV na aukciite jan-dek 2006 i jan-fev 2007

mil

ioni

den

ari

Izvor: Ministerstvo za finansii

2250

2000

1750

1500

1250

1000

750

500

120

0

Ponderirani kamatni stapki postignati na aukciite na DHV

%


XI/05 XII/05 I/06 II/06 III/06 IV/06 V/06 VI/06 VII/06 VIII/06 IX/06 X/06 XI/06 XII/06 I/07 II/07

10

9,5

9

8,5

8

7,5

7

6,5

6

5,5

5

2,75

2,5

2,25

2

1,75

1,5

1,25

1

0,75

0,5

0,25

0

Pobaruva~ka Realizacija Bid to cover Ratio

26

Tabela 9: BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST

2002 2003 2004 2005 2006

Zavr{na smetka Zavr{na smetka Zavr{na smetka Zavr{na smetka Buxet

71.981.222.938 68.406.577.974 68.257.596.556 77.264.085.977 81.749.000.000

58.896.097.958 56.784.247.919 56.534.423.095 60.465.813.344 59.940.000.000

54.389.136.894 49.166.396.854 52.527.458.366 55.024.034.252 56.840.000.000

10.137.596.496 10.772.545.343 10.068.869.008 10.934.484.390 11.236.000.000

7.513.310.320 7.502.459.597 7.706.705.300 8.098.696.839 8.051.000.000

2.624.286.176 3.270.085.746 2.362.163.708 2.835.787.551 3.185.000.000

31.235.879.140 31.741.066.910 36.093.219.422 38.172.046.946 40.136.000.000

20.521.036.109 21.175.919.119 25.756.854.524 27.081.128.583 28.334.000.000

10.714.843.031 10.565.147.791 10.336.364.898 11.090.918.363 11.802.000.000

6.336.011.440 6.141.579.944 5.814.503.205 5.265.767.731 4.848.000.000

5.230.636.743 4.909.408.470 4.597.751.176 4.251.685.006 3.817.121.000

1.105.374.697 1.232.171.474 1.216.752.029 1.014.082.725 1.030.879.000

0 51.094 0 0 0

3.359.937 3.894.080 5.216.895 0 0

340.562.742 475.513.109 545.887.314 651.735.186 620.000.000

6.335.727.139 31.746.374 237.478 - -

4.506.961.064 7.617.851.065 4.006.964.729 5.441.779.092 3.100.000.000

931.379.088 1.963.471.700 1.752.484.628 3.441.892.427 1.100.000.000

1.091.976.541 1.366.943.949 1.465.138.734 1.656.889.743 1.500.000.000

205.764.069 370.052.922 257.196.740 246.001.080 300.000.000

2.277.841.366 3.917.382.494 532.144.627 96.995.843 200.000.000

7.193.569.639 4.081.105.548 3.341.846.311 2.045.598.523 16.227.000.000

6.244.440.021 4.002.729.305 3.158.721.234 1.455.155.987 16.027.000.000

949.129.619 78.376.243 183.125.077 590.442.536 200.000.000

3.808.557.430 3.651.554.878 4.932.545.381 894.339.868 540.000.000

1.167.411.039 1.136.220.479 3.888.654.831 508.533.363 0

2.641.146.391 2.515.334.399 1.043.890.550 385.806.506 540.000.000

480.521.896 1.908.760.868 1.538.911.272 3.000.000.000

1.584.121.754 3.766.572.092 1.529.500.321 12.319.422.970 2.042.000.000

1.584.121.754 3.766.572.092 1.529.500.321 12.319.422.970 2.042.000.000

18.354.261 123.097.537 10.520.580 0 0

71.700.272.895 64.462.761.283 63.743.917.129 67.090.435.530 81.749.000.000

56.314.747.304 51.104.920.817 51.667.851.725 45.930.102.078 49.295.088.000

18.337.661.335 20.233.542.216 20.943.062.394 21.655.526.155 22.668.904.000

13.991.420.289 7.325.808.770 6.833.422.972 7.261.122.028 7.326.925.000

20.586.832.339 21.101.506.628 21.838.665.402 13.950.459.394 14.602.763.000

- - - 812.346.952 1.819.000.000

3.398.833.341 2.444.063.205 2.052.700.957 2.250.647.550 2.877.496.000

- - - 2.675.836.361 2.111.209.000

- - - 4.171.063.594 3.633.264.000

8.366.132.516 4.687.684.918 4.867.347.044 7.198.053.448 12.543.385.000

7.019.393.075 8.670.155.548 7.208.718.360 7.115.380.049 14.166.054.000

931.369.212 637.002.773 76.445.946 0 0

6.088.023.863 8.033.152.776 7.132.272.414 7.115.380.049 14.166.054.000

VKUPNI PRIHODI

IZVORNI PRIHODI

DANO^NI PRIHODI

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki

Personalen danok od dohod

Danok od dobivka

Doma{ni danoci na stoki i uslugi

Danok na promet i DDV (od 1.04.2000)

Akcizi

Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki)

Uvozni dava~ki

Drugi uvozni dava~ki i taksi

Drugi danoci

Danoci od specifi~ni uslugi

Taksi za koristewe ili dozvoli za vr{ewe na dejnost

Danok na finansiski transakcii

NEDANO^NI PRIHODI

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot

Taksi i nadomestoci

Drugi vladini uslugi

Drugi nedano~ni prihodi

KAPITALNI PRIHODI

Proda`ba na kapitalni sredstva

Proda`ba na zemji{te i nematerijalni vlo`uvawa

TRANSFERI I DONACII

Transferi od drugi nivoa na vlast

Donacii od stranstvo

DOMA[NO ZADOL@UVAWE

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO

Me|unarodni razvojni agencii

PRIHODI OD OTPLATA (naplata) NA ZAEMI

VKUPNI RASHODI

TEKOVNI TRO[OCI

Plati, naemnini i nadomestoci

Stoki i ostanati uslugi

Tekovni transferi

Tekovni transferi do edinicite na lokalna samouprava

Kamatni pla}awa

SUBVENCII I TRANSFERI

SOCIJALNI BENEFICII

KAPITALNI RASHODI

DAVAWE NA ZAEMI, U^ESTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost

Amortizacija (otplata na glavnina)


27

Buxet 2005 Buxet 2006 Buxet 2005 Buxet 2006 Buxet 2005 Buxet 2006

vo milioni denari struktura % od BDP

VKUPNO 66.327 91.868 100,0 100,0 23,9 31,3

Op{ti javni uslugi 5.885 13.609 8,9 14,8 2,1 4,6

Raboti vo vrska so odbranata i uslugi 5.885 6.130 8,9 6,7 2,1 2,1

Javen red i bezbednost 8.398 9.902 12,7 10,8 3,0 3,4

Ekonomski raboti 15.877 23.846 23,9 26,0 5,7 8,1

Za{tita na okolinata 368 615 0,6 0,7 0,1 0,2

Komunalen razvoj 858 3.555 1,3 3,9 0,3 1,2

Zdravstvo 613 1.165 0,9 1,3 0,2 0,4

Rekreativni i kulturni aktivnosti i uslugi 1.471 1.968 2,2 2,1 0,5 0,7

Obrazovanie 9.869 13.363 14,9 14,5 3,6 4,6

Socijalna za{tita i socijalna sigurnost 17.103 17.716 25,8 19,3 6,2 6,0

Tabela 10: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE NA CENTRALNIOT BUXET

Zabele{ka: Funkcionalnata klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet e podgotvena spored me|unarodnite standardi

Grafik 5: FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE 2006 GODINA

Za{tita naokolinata

615

Komunalenrazvoj3.555

Obrazovanie13.363

Zdravstvo1.165

Rekreativni i kulturniaktivnosti i uslugi

1.968

Raboti vo vrska soodbranata i uslugi

6.130

Javen red i bezbednost9.902

Op{ti javni uslugi13.609

Socijalna za{tita isocijalna sigurnost

17.716

Ekonomski raboti23.846

28

Tabela 11: BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (centralen buxet i buxeti na fondovi)

K - 1 K - 2 K - 3 K - 4 Vkupno 2005 Buxet 2006 Reb. Bux. 2006

21.732 24.627 27.928 26.641 100.928 103.198 109.029

18.972 21.172 21.285 23.152 84.581 88.198 89.507

68 75 70 91 304 177 240

12.314 13.944 14.107 15.316 55.681 57.581 58.688

1.834 2.052 1.951 2.260 8.097 8.051 8.256

1.080 600 623 534 2.837 3.185 4.423

5.745 6.767 6.652 7.918 27.082 28.334 27.374

2.461 2.937 3.385 2.965 11.748 12.543 11.652

1.026 1.441 1.335 1.464 5.266 4.848 5.483

168 147 161 175 651 620 1.500

6.590 7.153 7.108 7.745 28.596 30.440 30.579

4.230 4.569 4.553 4.948 18.300 19.810 19.933

312 325 322 353 1.312 1.370 1.370

2.048 2.259 2.233 2.442 8.982 9.260 9.276

2.495 3.088 5.284 2.951 13.818 12.943 15.992

1.414 1.673 1.549 1.676 6.312 7.377 8.377

83 260 2.837 139 3.319 1.031 3.084

387 459 358 453 1.657 1.500 1.500

127 122 70 115 434 573 573

58 69 55 64 246 300 300

87 52 53 72 264 382 508

340 441 462 432 1.675 1.780 1.650

112 107 587 127 933 502 700

152 259 672 411 1.494 1.555 2.430

1 1 0 0 2 0 400

22.766 23.875 24.482 29.096 100.219 104.905 111.365

21.657 22.180 21.707 24.482 90.026 93.420 98.542

5.640 5.736 5.566 5.894 22.836 23.997 23.922

3.197 3.140 2.620 4.028 12.985 12.579 14.868

12.252 12.639 12.795 13.911 51.597 53.585 56.389

160 220 192 341 913 613 1.047

11.582 11.670 11.533 12.085 46.870 48.906 49.406

6.294 6.241 6.151 6.285 24.971 26.999 29.884

783 767 715 675 2.940 2.500 2.152

965 1.026 1.113 1.034 4.138 3.954 4.279

0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 3 4

3.539 3.637 3.557 4.092 14.825 15.450 16.087

487 704 1.037 1.453 3.681 3.975 5.850

24 45 33 33 135 91 86

569 666 727 648 2.610 3.259 3.363

116 433 163 362 1.074 1.259 1.259

453 233 564 286 1.536 2.000 2.104

0 0 0 0 0 0 0

1.108 1.695 2.775 4.613 10.191 11.486 12.823

-1.034 752 3.446 -2.455 709 -1.708 -2.336

1.034 -752 -3.446 2.455 -709 1.708 2.336

2.458 2.015 -1.964 4.554 7.063 16.556 21.154

265 231 147 740 1.383 15.821 20.831

139 1.219 838 11.717 13.913 4.309 2.147

1.532 -343 -3.398 -7.588 -9.797 -6.594 -6.585

521 905 427 -315 1.538 3.000 3.000

1 3 24 1 29 20 1.761

1.425 2.765 1.483 2.099 7.772 14.848 18.818

1.425 2.765 1.483 2.099 7.772 14.848 18.818

1.255 331 1.305 404 3.295 10.119 14.089

170 2.435 178 1.695 4.478 4.729 4.729

VKUPNI PRIHODI

Dano~ni prihodi i pridonesi

Dano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)

Danoci

Personalen danok na dohod

Danok na dobivka

DDV

Akcizi

Uvozni dava~ki

Drugi danoci

Pridonesi

Fond za PIOM

Zavod za vrabotuvawe

Fond za zdravstvo

Nedano~ni prihodi

Nedano~ni prihodi (Smetka za sopstveni prihodi)

Profit od javni finansiski institucii

Administrativni taksi

Participacija za zdravstveni uslugi

Drugi administrativni taksi

Drugi nedano~ni prihodi

Nadomestoci za Fondot za pati{ta

Kapitalni prihodi

Stranski donacii

Prihod od otplata na zaemi

VKUPNI RASHODI

Tekovni tro{oci

Plati i nadomestoci

Stoki i uslugi

Transferi

Transferi (smetka za sopstveni prihodi)

Socijalni transferi

Fond za PIOM

Zavod za vrabotuvawe

Socijalna pomo{

Strukturni reformi

Reformi na javnata administracija

Zdravstvena za{tita

Drugi transferi

Tro{oci za begalci

Kamatni pla}awa

Kamati po doma{en dolg

Kamati po nadvore{en dolg

Garancii

Kapitalni tro{oci

Buxetsko saldo

Finansirawe

Priliv

Prihodi od privatizacija

Stranski donaxii

Stranski zaemi

Depoziti

Dr`avni zapisi

Proda`ba na akcii

Odliv

Otplata na glavnica

Nadvore{en dolg

Doma{en dolg


29

I II III K1 2006 K2 2006 K3 2006 K4 2006 Vkupno 2006 Buxet 2007 I II

7.337 6.756 8.976 23.069 26.306 26.222 28.504 104.101 108.634 8.721 7.651

5.957 5.933 7.958 19.848 22.782 23.080 24.888 90.598 92.824 7.807 6.735

19 21 39 79 50 35 35 199 211 11 30

4.014 3.382 5.262 12.658 15.097 15.460 16.360 59.575 61.511 5.580 3.986

511 662 760 1.933 2.098 2.025 2.358 8.414 7.471 624 589

180 383 1.162 1.725 914 950 1.119 4.708 3.704 252 397

1.760 1.284 2.184 5.228 7.342 7.155 7.534 27.259 30.390 2.940 1.756

1.191 653 698 2.542 2.839 3.374 3.419 12.174 12.627 1.091 786

280 327 386 993 1.494 1.982 3.243 7.712 5.519 417 378

92 73 72 237 410 390 176 1.213 1.800 256 80

1.924 2.530 2.657 7.111 7.635 7.586 8.493 30.825 31.102 2.216 2.719

1.250 1.651 1.718 4.619 4.969 4.893 5.467 19.948 20.671 1.443 1.770

85 120 117 322 336 337 375 1.370 1.390 89 128

589 759 822 2.170 2.330 2.356 2.651 9.507 9.041 684 821

684 704 918 2.306 2.721 2.627 2.826 10.480 13.755 775 798

303 372 559 1.234 1.117 1.496 1.656 5.503 6.471 446 470

83 13 7 103 406 56 258 823 2.370 23 44

107 131 157 395 426 308 364 1.493 1.500 129 137

28 27 25 80 76 65 22 243 452 25 18

20 20 25 65 70 59 26 220 300 24 20

47 38 24 109 176 209 125 619 677 29 25

97 103 121 321 452 434 374 1.581 1.680 99 84

52 49 42 143 390 143 272 948 550 75 43

613 69 45 727 299 166 231 1.423 1.505 44 75

31 1 13 45 74 153 288 560 0 20 0

6.903 8.206 8.429 23.538 26.265 25.085 30.871 105.759 112.027 6.839 7.907

6.687 7.679 8.109 22.475 24.145 22.335 27.569 96.524 100.098 6.522 7.645

1.869 1.933 1.948 5.750 5.878 5.707 6.086 23.421 24.852 1.981 1.995

702 933 1.221 2.856 3.264 2.655 4.128 12.903 14.833 841 904

3.624 4.740 4.716 13.080 14.265 13.167 16.163 56.675 57.279 3.471 4.574

46 52 69 167 209 165 240 781 633 76 54

3.419 3.977 4.170 11.566 12.726 12.072 12.466 48.830 50.987 3.265 4.228

2.020 2.143 2.233 6.396 6.640 6.751 6.947 26.734 28.865 2.232 2.283

267 203 189 659 521 487 450 2.117 2.058 142 138

53 548 347 948 945 1.114 1.090 4.097 4.131 84 581

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0

1.079 1.082 1.400 3.561 4.621 3.718 3.979 15.879 15.929 807 1.226

159 704 463 1.326 1.308 911 3.451 6.996 5.601 130 282

0 7 14 21 22 20 7 70 58 0 10

492 73 225 790 736 418 1.193 3.137 2.965 229 172

41 30 69 140 444 79 419 1.082 1.337 20 25

451 43 156 650 292 339 774 2.055 1.628 209 147

0 0 0 0 0 387 0 387 169 0 0

216 527 320 1.063 2.120 2.751 3.301 9.235 11.929 317 262

434 -1.450 547 -469 2 1.083 -2.365 -1.749 -3.393 1.882 -256

-434 1.450 -547 469 -2 -1.083 2.355 1.739 3.393 -1.882 256

8.516 1.493 -250 9.759 3.097 -166 5.390 18.080 14.791 902 1.715

28 1 13.899 13.928 3.846 0 0 17.774 750 0 0

45 54 61 159 496 484 534 1.673 3.477 31 135

8.305 1.247 -14.387 -4.835 -4.101 -695 3.741 -5.890 7.014 1.000 1.682

138 171 175 484 422 43 1.070 2.019 3.500 -129 -102

0 21 3 24 2.433 2 0 2.459 50 0 0

8.950 43 297 9.290 3.099 917 3.025 16.331 11.398 2.784 1.459

8.950 43 297 9.290 3.099 917 3.025 16.331 11.398 2.784 1.459

8.950 43 166 9.159 381 917 487 10.944 6.461 2.784 1.459

0 0 131 131 2.718 0 2.538 5.387 4.937 0 0

Fondovi

30

Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawePrihodite {to gi ostvari Fondot za penzisko i

invalidsko osiguruvawe vo prvite dva meseci vo2007 godina se za 6,3% pogolemi od istiot period vo2006 godina i iznesuvaat 5.163 milioni denari.Najgolem del od prihodite, odnosno 60,5% pret-stavuvaat prihodi po osnov na pridonesi od plati,kade e ostvaren porast od 11,5%. Prihodite odBuxetot na Republikata u~estvuvaat so 32,4% vovkupnite prihodi i se zgolemeni za 4,1%, dodekapak prihodite od Agencijata za vrabotuvawe zaosiguruvawe na nevrabotenite lica korisnici napari~en nadomestok se namaleni za 29,3% i nivno-to u~estvo vo vkupnite prihodi iznesuva 3,1%.

Rashodite na Fondot vo analiziraniot periodiznesuvaat 5.243 milioni denari i se pogolemi za9,6% vo odnos na istiot period vo 2006 godina.Najgolem del od vkupnite rashodi, odnosno 81,2% epotro{en za isplata na penzii na korisnicite.Pritoa, 95,6% od penziite se isplateni za redovnipenzii, a nivniot porast iznesuva 4,3%. Rashoditeza pridones za zdravstvena za{tita u~estvuvaat so11,6% vo vkupnite rashodi na Fondot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe.

Deficitot na Fondot za Penzisko i invalidskoosiguruvawe vo prvite dva meseca od 2007 godinaiznesuva 80 milioni denari.

FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno jan.-fev.

22.883 24.289 25.811 28.191 28.983 28.878 31.467 5.163

15.722 15.671 15.784 16.882 17.204 17.484 19.369 3.125

311 331 283 307 383 388 303 48

4.174 5.744 6.961 7.741 8.486 8.291 9.385 1.674

404 377 409 394 412 390 244 36

58 41 61 71 41 39 33 4

804 716 688 677 661 659 661 97

1.101 1.126 1.404 1.536 1.719 1.550 1.230 162

74 73 29 65 57 59 219 17

68 209 192 42 21 18 23 0

167 0 0 0 0 0 0 0

0 0 0 476 0 0 0 0

22.940 24.697 25.889 27.740 29.132 29.015 31.204 5.243

19.774 21.278 22.255 24.008 25.121 24.969 25.410 4.258

18.948 19.041 19.982 21.667 22.824 23.335 24.272 4.070

505 514 518 499 509 479 455 75

321 297 262 234 217 178 154 22

0 1.167 1.136 1.131 1.027 455 0 0

0 112 103 121 88 90 70 10

0 148 254 262 247 240 178 30

91 115 22

166 29

1.325 257

72 72 83 80 82 82 82 14

94 91 76 98 97 110 138 28

12 7 9 6 6 6 4 0

2.672 2.805 2.934 3.184 3.349 3.416 3.582 610

141 153 165 172 170 172 208 38

175 254 222 192 257 190 258 38

- 37 145 0 50 70 196 0

-57 -408 -78 451 -149 -137 263 -80

Vid na prihodite / rashodite

PRIHODI

Pridones od plati

Pridones od dohodot

Prihodi od Buxetot na Republikata

Prihodi od privaten sektor

Prihodi od individualni zemjodelci

Prihodi od akcizi

Pridones od Agencijata za vrabotuvawe za nevraboteni lica

Drugi prihodi

Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost

Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa

Preneseni prihodi od prethodna godina

RASHODI

Penzii

Redovni penzii

Voeni penzii

Zemjodelski penzii

Retroaktivna isplata na 8%

Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina



Razlika za Ministerstvo za vnatre{ni raboti

Tranzicioni tro{oci

Nadomestok za telesno o{tetuvawe

Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe

Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi

Pridones za zdravstvena za{tita

Nadomestok na stru~nata slu`ba

Drugi rashodi

Kapitalni sredstva

Deficit / Suficit


31

Fond za zdravstveno osiguruvawe Vo periodot januari - fevruari 2007 godina pri-

hodite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe izne-suvaa 2.562 milioni denari, {to e za 9,2% pove}e voodnos na istiot period od 2006 godina. Vo struktu-rata na prihodite, najgolemo u~estvo (58,7%) imaatpri donesite za zdravstveno osiguruvawe, kade erea liziran porast od 11,7%. Pridonesite od Pen -ziskiot fond u~estvuvaat so 23,8% vo vkupnite pri-hodi i se zgolemeni za 11,3%, dodeka pridonesitekoi gi pla}a Agencijata za vrabotuvawe za ne vra -botenite lica u~estvuvaat so 15,1% vo prihodite iistite se zgolemeni za 11,9%.

Rashodite na Fondot za zdravstveno osiguruvawevo istiot period vo 2007 godina iznesuvaat 2.089mi lioni denari i se poniski za 4,6% sporedeno soistiot period od prethodnata godina. Ambulantnitetro{oci, koi imaat najgolemo u~estvo vo rashodite(84,8%), isto taka zabeleàa pad od 8,6%.

Vo analiziraniot period, Fondot za zdravstvenoosi guruvawe realizira{e suficit od 473 milionidenari.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007


12.790 12.295 13.656 14.698 14.886 15.083 15.698 2.562

7.745 7.528 7.823 8.418 8.762 8.982 9.506 1.505

2.649 2.616 3.075 3.184 3.349 3.417 3.584 610

1.941 1.554 1.763 1.849 1.998 2.062 2.145 386

0 48 54 64 41 64 56 12

455 70 734 1.064 676 79 124 6

0 0 0 0 0 0 0 0

- 166 111 29 60 479 283 43

0 313 96 91 1 0 0 0

12.463 12.205 13.611 14.678 14.722 15.206 16.308 2.089

2.486 2.505 4.430 5.132 5.959 7.129 14.387 1.771

5.737 5.919 4.929 5.038 5.098 6.311 0 0

105 306 123 21 0 0 0 0

1.681 1.555 1.305 1.868 2.006 0 0 0

687 522 521 630 0 0 0 0

143 111 134 150 280 171 182 37

70 90 144 221 117 151 164 13

694 769 832 968 941 1.062 1.145 212

250 268 360 309 254 276 373 51

90 44 656 219 23 106 57 5

200 48 23 32 27 0 0 0

321 71 154 90 17 0 0 0

326 90 45 21 164 -123 -610 473


PRIHODI

Pridonesi

Pridonesi od Penziskiot Fond

Pridonesi od Agencijata za vrabotuvawe

Pridonesi od Ministerstvoto za trud

Drugi prihodi

Prihodi po dogovori za sini kartoni

Sredstva od Buxetot na RM za zadolìtelno

zdravstveno osiguruvawe

Prenesen vi{ok od prethodnata godina

RASHODI

Ambulantni tro{oci

Bolni~ko lekuvawe

Tro{oci po programi

Lekovi

Zabna za{tita

Ortopedski tro{oci

Lekuvawe vo stranstvo

Drug vid lekuvawe (nadomestoci)

Administracija

Oprema i odrùvawe

Drugi tro{oci

Krediti i kamati

RAZLIKA

Deficit/suficit

Fondovi

32

aAgencija za vrabotuvaweAgencijata za vrabotuvawe na po~etokot na 2007 god-

ina ostvari vkupni prihodi od 850 milioni denari,{to pretstavuva namaluvawe od 14,5% vo odnos na is -tiot period lani. Istovremeno, prihodite od pridone-si se zgolemeni za 5,8%, a dotaciite od Buxetot i pok -raj toa {to imaat najgolemo u~estvo vo strukturata napri hodite (74,2%) se namaleni za 19,8%. Vo samatastruk tura na dotaciite od Buxetot, 92,7% se po osnovna pokrivawe na deficitot na Agencijata.

Rashodite na Agencijata za vrabotuvawe vo anali -ziraniot period vo 2007 godina iznesuvaat 906 milio -ni denari, {to e za 17,6% pomalku vo odnos na pret -

hodnata godina. Rashodite za funkcija iznesuvaat 867milioni denari, ili 95,7% od vkupnite rahodi i senamaleni za 18,3%. Od ovie rashodi 32,3% se namenetiza isplata na pari~en nadomestok na nevraboteniteli ca, a re~isi 1% se tro{oci za aktivni merki (za pot-tiknuvawe na vrabotenosta i nadomestok za prekvali-fikacija). Rashodite za stru~na slu`ba ne se prome -neti vo odnos na lani i u~estvuvaat so 4,3% vo vkup-nite rashodi.

Agencijata za vrabotuvawe vo 2005 godina, ostvarideficit od 56 milioni denari.

AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE(vo milioni denari)


2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007


5.119 4.827 5.918 6.241 7.456 6.940 5.685 850

1.121 1.136 1.180 1.224 1.270 1.313 1.371 217

1.098 1.113 1.178 1.223 1.155 1.192 1.264 141

22 23 2 0 24 23 18 3

0 0 0 1 4 5 3 0

0 0 0 0 88 93 86 73

3.990 3.677 4.726 5.002 6.163 5.616 4.302 631

3.470 3.170 3.742 3.958 4.522 4.612 3.865 585

516 481 944 980 988 418 288 40

- 26 19 3 61 22 9 2

3 26 21 61 592 564 140 4

8 13 12 16 23 11 12 2

5.110 4.749 5.868 6.214 7.325 6.938 5.933 906

4.913 4.571 5.658 6.005 7.102 6.710 5.699 867

1.875 1.879 2.273 2.377 2.697 2.425 1.991 280

1.936 1.555 1.763 1.849 1.998 2.063 2.144 384

1.102 1.138 1.453 1.557 1.729 1.552 1.236 162

- - 128 121 58 114 219 33

- - - 61 592 526 65 0

- - 41 40 29 30 44 8

0 0

198 178 210 209 223 228 234 39

118 116 124 134 132 133 135 22

19 18 22 20 20 22 21 3

54 43 42 51 68 69 73 14

0 0 0 0 0 0 0 0

1 0 0 0 0 0 0 0

6 2 22 4 3 4 5 0

9 78 50 27 132 2 -248 -56


PRIHODI

Prihodi od pridonesi

Pridones od plati

Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost

Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite

na privremena rabota vo stranstvo

Pridones od prethodnata godina

Dotacii od Buxetot na Republikata

Za pokrivawe na deficitot na

Agencijata za vrabotuvawe

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od pretprijatijata koi

vo svoeto rabotewe iska`uvaat zaguba (zagubari)

Reforma na javnata administracija

Po drugi osnovi

Drugi prihodi

RASHODI

Rashodi za funkcijata

Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok

na nevraboteni lica

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe

Sredstva za vrabotuvawe na invalidni lica

Isplata spored Zakon za pottiknuvawe na vrabotenosta

Nadomestok za prekvalifikacija

Proekti za vrabotuvawe

Rashodi za stru~nata slu`ba

Osnovni plati i naemnini

Nadomestoci

Stoki i ostanati uslugi

Tekovni transferi

Kamatni pla}awa

Kapitalni tro{oci

RAZLIKA

Deficit / Suficit


33

Fond za magistralni i regionalni pati{taFondot za magistralni i regionalni pati{ta vo

periodot januari - fevruari 2007 godina naplatipri hodi vo iznos od 301 milioni denari, {topret stavuva zna~itelen porast od 41,3% sporede-no so istiot period vo 2006 godina. Najgolemou~est vo od 33,2% vo vkupnite prihodi imaat pri-hodite od Buxetot koi iznesuvaat 100 milioni de -nari, dodeka lani vo ovoj period ne se ostvareniprihodi po ovoj osnov. Iznosot na sredstva od go -di {en nadomestok za patni motorni vozila e po -mal za 8% i pretstavuva 30,6% od vkupnite priho-di.

Rashodite na Fondot za pati{ta vo analiziran-iot period iznesuvaat 262 milioni denari. Naj go -lem del od tro{ocite (46,9%) se napraveni vo de -lot na investiciite. Za odrùvawe na pati{tatapotro{eni se 71 milioni denari, {to pretstavuvanamaluvawe od 53,9% vo odnos na prethodnata go -dina. Za studii, proektirawe, nadzor, provizii ima terijalni tro{oci potro{eni se 26% od vkup-nite rashodi.

Fondot za pati{ta vo ovoj period ostvari sufi -cit od 39 milioni denari.

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA(vo milioni denari)


2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007


3.506 4.012 3.434 3.668 3.299 3.031 2.975 301

1.590 1.655 1.305 1.603 1.610 1.320 1.350 100

82 73 87 82 77 90 102 16

746 704 761 797 853 842 790 92

537 375 381 728 741 743 687 75

538 1.098 862 418 9 0 0 0

14 21 2 39 9 36 46 18

- 87 36 1 0 0 0 0

3.506 4.013 3.420 3.661 3.889 3.389 3.525 262

1.662 1.756 1.250 1.107 1.753 1.405 1.630 123

179 286 289 205 156 164 148 68

952 926 900 1.063 1.081 1.013 1.032 71

212 299 304 424 242 254 274 0

502 596 528 666 611 508 441 0

0 0 0 46 45 45 0 0

0 0 0 0 0 0 0 0

0 150 149 150 0 0 0 0

0 -1 14 7 -590 -358 -550 39


PRIHODI

Prihodi od Buxet

Nadomestok za upotreba na pati{ta {to gi koristat

stranskite motorni vozila

Godi{en nadomestok za patni motorni vozila

{to podleàt na registracija

Nadomestok za upotreba na avtopat

Stranski kredit

Drugi prihodi

Grant

RASHODI

Investicii

Rashodi za studii, proektirawe, nadzor,

provizii i materijalni tro{oci

Odrùvawe na pati{tata

Otplata na krediti

Sredstva za lokalni pati{ta

Ostanati tro{oci

Obvrski od prethodnata godina

Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki

RAZLIKA

Deficit / suficit

34

Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost

BERZANSKI POKAZATELI - FEVRUARI 2007 GODINA

Vo fevruari 2007 godina prometot na MakedonskataBerza za hartii od vrednost po pat na klasi~noto trgu-vawe iznesuva{e 1.546 milioni denari i vo odnos na ja -nuari beleì rast za 128,94%. Prometot ostvaren prekublok transakcii na Berzata vo ovoj mesec iznesuva 393milioni denari i istiot vo odnos na prethodniot mesecbeleì pad za 88,91%. Vo fevruari 2007 godina trguva -we so akcii od dràven segment nema. Vkupniot prometostvaren na Makedonskata Berza vo fevruari 2007 god-ina, kako rezultat na klasi~noto trguvawe, blok tran -sak ciite i trguvaweto so akciite od dràvniot segmentiz nesuva 1.939 milioni denari i istiot vo odnos napret hodniot mesec beleì pad za 54,06%.

Prose~niot dneven promet vo fevruari 2007 godinaiz nesuva{e 77 milioni denari {to vo odnos na prethod-niot mesec beleì rast za 128,94%. Vo analiziraniotperiod prose~niot dneven broj na transakcii iznesuva518 i istiot vo odnos na januari e pogolem za 76,19%.

Vo vkupniot promet na Berzata ostvaren preku kla -si~ noto trguvawe koj vo fevruari iznesuva{e 1.546 mi -lio ni denari, prometot so akciite iznesuva 1.480 mi -lion denari, {to vo odnos na prethodniot mesec beleìrast za 140,81%. Prometot na dràvnite obvrznici voana liziraniot period iznesuva 66 milioni denari i voodnos na prethodniot mesec beleì porast za 9,17%.

Dokolku se analizira vkupniot promet na dràvniteob vrznici na Republika Makedonija vo fevruari 2007go dina moè da se konstatira deka prometot na dr ̀ av -nite obvrznici za staro devizno {tedewe iznesuva 9mi lioni denari, pri {to prose~nata cena na ovieobvrznici iznesuva{e 87,51% od nivnata nominalnavred nost i istata vo odnos na prethodniot mesec e po -go lema za 0,51 procenten poen. Vo analiziraniot peri-od prometot na obvrznicite za denacionalizacija odpr vata emisija iznesuva{e 688 iljadi denari, a nivnatapro se~na cena iznesuva{e 82% od nivnata nominalnavrednost i istata vo odnos na prethodniot mesec bele -ì pad za 3 procentni poeni.

Obvrznicite za denacionalizacija od vtorata emisi-ja se prodavaa po prose~na cena od 83,70% od nivnatano minalna vrednost, koja vo odnos na januari ovaa godi-na beleì rast za 0,70 procentni poeni, a nivniot vku-pen promet vo mesec fevruari iznesuva 1.583 milionide nari. Vo fevruari 2007 godina vkupniot promet naob vrznicite za denacionalizacija od tretata emisijaiz nesuva{e 9 milioni denari, a prose~nata cena na ovieob vrznici iznesuva{e 82,05% od nivnata nominalnavrednost, koja vo odnos na prethodniot mesec beleìpo rast za 0,05 procentni poeni.

Vo fevruari 2007 godina pri trguvaweto so dràv ni -te obvrznicite za denacionalizacija od ~etvrtata emi -sija se ostvari promet od 20 milioni denari, nivnataprose~na cena iznesuva{e 81,10% od nivnata nominal-na vrednost koja vo odnos na prethodniot mesec beleìrast 0,10 procentni poeni.

Pri trguvaweto so dràvnite obvrznicite za dena-cionalizacija od pettata emisija se ostvari promet od25 milioni denari, a nivnata prose~na cena iznesuva{e81,90% od nivnata nominalna vrednost, koja vo odnos naprethodniot mesec beleì pad od 1,63 procentni poeni.

Oficijalniot berzanski indeks (MBI-10) kako indi -ka tor na dvièweto na cenite na akciite vo fevruari2007 godina iznesuva 4536,71 denari i vo odnos na pret -hod niot mesec beleì porast za 12,88%.

Na oficijalniot pazar na Makedonskata Berza zahar tii od vrednost vo fevruari 2007 godina ostvaren epromet vo vrednost od 1.271 milion denari {to pret-stavuva 65,55% od vkupniot promet na Berzata. Na re -dov niot pazar na Berzata vo analiziraniot period rea -li ziran e vkupen promet od 274 milioni denari, {topret stavuva 14,17% od vkupniot promet na Berzata. Vofev ruari 2007 godina prometot ostvaren preku bloktran sakciite na Makedonskata berza iznesuva{e 393mi lioni denari, {to pretstavuva 20,28% od vkupniotpro met na Berzata. Vo analiziraniot period ne se ost-vari promet od akcii vo dràvna sopstvenost.

Vkupniot promet na 10-te najlikvidni akcionerskidru{t va na oficijalniot pazar na Makedonskata Berzaza hartii od vrednost vo fevruari 2007 godina iznesu-va{e 1.405 milioni denari, pri {to najzabeleìtelnobe{e trguvaweto so akciite na: Komercijalna BankaSkop je so zastapenost od 24,10% vo prometot, na Sto -pan ska banka Bitola so zastapenost od 11,26% i Al ka -loid Skopje so zastapenost od 9,86% vo prometot.

Najgolem porast na prose~nata cena na akciite vofev ruari 2007 godina vo odnos na prethodniot mesecbe leàt cenite na akciite na: Vinarska vizba Tikve{Skop je ~ij prose~en porast iznesuva{e 76,44%, a pro -se~nata cena po akcija iznesuva{e 3708,84 denari, naMako{ped Skopje ~ij prose~en porast na cenata na akci-ite iznesuva{e 51,90%, a prose~nata cena po akcija iz -ne suva{e 683,16 denari. Isto taka i cenata na akciitena Komuna Skopje vo analiziraniot period porasna za46,41%, i istata vo fevruari 2007 godina iznesuva{e690,34 denari.

Vo fevruari 2007 godina najgolem pad na prose~natace na na akciite vo odnos na prethodniot mesec beleàtce nite na akciite na: Makoteks Skopje ~ija prose~na ce -na na akciite be{e pomala za 12,58% i iznesuva{e253,50 denari, Ohridska banka Ohrid ~ija prose~na cena


35

na akciite be{e pomala za 3,06% i istata iznesuva{e8566,38 denari i na Stopanska banka Bitola ~ija pro -se~na cena na akciite be{e pomala za 1,37% vo odnos naprethodniot mesec i istata iznesuva{e 8.777,78 denari.

Pazarnata kapitalizacija na akciite na Make don ska -ta berza za hartii od vrednost vo fevruari 2007 godinaiznesuva{e 112.736 milijardi denari i vo odnos napret hodniot mesec e zgolemena za 18,14%.

Pazarnata kapitalizacija na obvrznicite na Ma ke -donskata berza za hartii od vrednost vo analiziraniotperiod iznesuva 22.893 milijardi denari i vo odnos naprethodniot mesec beleì porast za 0,53%. Vkupnatapa zarna kapitalizacija na Makedonskata berza vo fev -ruari 2007 godina iznesuva 135.630 milijarda denari ivo odnos na januari e zgolemena za 14,74%.

Dokolku se analizira dividendniot prinos na 10-teak cionerski dru{tva so najgolemo u~estvo vo prometotna oficijalniot pazar na Makedonskata Berza vo fev -rua ri 2007 godina se doa|a do konstatacija deka akciitena Stopanska banka Bitola imaat najvisok dividendenpri nos po akcija vo iznos od 4,28%, potoa akciite naOh ridska banka Ohrid koi imaat dividenden prinos od4,24%, i akciite na AD Toplifikacija Skopje koi imaatdividenden prinos od 3,24%.

Pri analizata na sopstveni~kata struktura na vkup-nata glavnina na akcionerskite dru{tva se zabeleùvadeka od desette najlikvidni akcionerski dru{tva naMa kedonskata Berza za hartii od vrednost vo fevruari2007 godina najgolema zastapenost na stranski investi-tori vo vkupnata glavnina na akcionerskite dru{tvaima vo: Makstil Skopje so zastapenost od 84,02% vovkup nata glavnina na dru{tvoto, Komercijalna bankaSkop je so zastapenost od 39,01% stranski kapital vovkup nata glavnina na dru{tvoto i Stopanska banka Bi -to la so zastapenost od 30,74% stranski kapital vovkup nata glavnina na dru{tvoto.

Vo vkupniot prometot ostvaren na oficijalniot pazarna Makedonskata Berza vo fevruari 2007 godina stran-skite investitori u~estvuvale so 18,56% i ova nivnou~est vo vo odnos na prethodniot mesec e zgolemeno za0,24%. U~estvoto na stranskite investitori vo vkupni -ot promet ostvaren pri prodavawe na Berzata vo anali -zi raniot period iznesuva 6,95% i vo odnos na prethod-niot mesec nivnoto u~estvo e namaleno za 3,21 procent-ni poeni, dodeka u~estvoto na stranskite investitorivo vkupniot promet ostvaren pri kupuvawe na Make don -skata Berza vo fevruari 2007 godina iznesuva 54,84% ivo odnos na prethodniot mesec nivnoto u~estvo e na ma -leno za 4,36 procentni poeni.

BERZANSKI POKAZATELI

januari 2007 fevruari 2007 % PROMENA

675.534.925 1.546.575.948 128,94%

614.608.669 1.480.060.201 140,81%

60.926.256 66.515.747 9,17%

33.776.746 77.328.797 128,94%

294 518 76,19%

3.547.649.050 393.414.244 -88,91%

- - -

4.223.183.975 1.939.990.192 -54,06%

3.595.121 1.488.432 - 58,60%

510.989 1.343.454 162,91%

3.084.132 144.978 -95,30%

- - -

1.235.819 1.320.058 6,82%

5.879 10.358 76,18%

7 11 57,14%

- -

5.886 10.369 76,16%

95.430.312.762 112.736.719.104 18,14%

56.866.292.343 63.828.817.045 12,24%

38.564.020.419 48.907.902.059 26,82%

22.772.652.957 22.893.969.587 0,53%

118.202.965.719 135.630.688.691 14,74%

4.019,11 4.536,71 12,88%

100,12 100,89 0,77%

43 41 -4,65%

20 20 -

PROMET (denari)

KLASI^NO TRGUVAWE

AKCII

OBVRZNICI

PROSEÊN DNEVE PROMET (denari)

PROSEÊN DNEVEN BROJ NA TRANSAKCII

BLOK TRANSAKCII

DR@AVEN SEGMENT (AKCII)

VKUPNO

OBEM (hartii od vrednost)

AKCII

KLASI^NO TRGUVAWE

BLOK TRANSAKCII

DR@AVEN SEGMENT

OBVRZNICI (NV vo EUR)

BROJ NA TRANSAKCII

KLASI^NO TRGUVAWE

BLOK TRANSAKCII

DR@AVEN SEGMENT

VKUPNO

PAZARNA KAPITALIZACIJA ( denari)

PAZARNA KAPITALIZACIJA NA AKCII

BERZANSKA KOTACIJA-AKCII

PAZAR NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

PAZARNA KAPITALIZACIJA NA OBVRZNICI

VKUPNO PAZARNA KAPITALIZACIJA

MBI-10

OMB

BROJ NA KOTIRANI DRU[TVA

BROJ NA DENOVI NA TRGUVAWE

Makedonska berza

36

*) Modelot na kalkulacija na prinosot do dostasuvawe e prilagoden na karakteristikite na obvrznicite. Datum na presmetuvawe e 28.02.2007 godina, soposlednata prose~na cena na trguvawe na obvrznicite.

Pazaren segment Promet (denari) Promet (Eur) % Broj na trans.

OFICIJALEN PAZAR 1.271.681.756 20.783.592 65,55 7.527

REDOVEN PAZAR 274.894.192 4.492.654 14,17 2.831

BLOK TRANSAKCII 393.414.245 6.429.742 20,28 11

DR@AVA PAZAR - - - -

VKUPNO 1.939.990.193 31.705.988 100,00 10.369

Struktura na prometot vo 2006 godina

Oficijalen pazar65,55%

Blok transakcii20,28%

Redoven Pazar14,17%

Pregled na trguvawe so obvrznici

MAH (%) MIN (%) Posledna Posleden Obem Promet Promet Prinos doprose~na datum na (NV vo Evra) (denari) (Evra) dostasuvawe na

dnevna cena trguvawe obvrznicata*

Obvrznici na RM - "staro devizno {tedewe# (RM01) 88,00 87,00 87,51 28.02.2007 169.408 9.072.368 148.273 8,33%

Obvrznici na RM za denacionalizacija I emisija (RMDEN01) 85,00 82,00 82,00 26.02.2007 13.354 688.101 11.246 10,17%

Obvrznici na RM za denacionalizacija I emisija (RMDEN02) 83,70 83,00 83,70 27.02.2007 30.995 1.583.708 25.886 8,15%




10 AKCII SO NAJGOLEM OSTVAREN PROMET NA OFICIJALEN PAZAR

Hartija od vrednost Maks. Min Prose~na Koli~ina Promet Promet % na u~estvo Broj na Pazar. kapital.(denari) (denari) cena (denari) vo denari vo EUR vo prometot transakcii (denari)

Komercijalna banka Skopje 6.502 6.100 6.288 53.858 338.743.449 5.536.294 24,10 586 13.082.800.386,93Stopanska banka Bitola 12.000 10.299 11.255 14.548 158.272.687 2.586.543 11,26 256 4.658.222.880,98Alkaloid Skopje 6.700 5.600 5.864 23.251 138.566.350 2.264.662 9,86 532 9.351.601.976,47Granit Skopje 980 651 836 132.132 112.783.668 1.843.255 8,02 858 2.992.213.179,24Makpetrol Skopje 61.800 54.500 58.440 1.832 107.608.940 1.758.701 7,66 240 6.783.477.641,12Beton Skopje 21.961 14.050 18.182 3.940 75.944.470 1.241.241 5,40 297 939.197.809,25TTK Banka AD Skopje 3.050 2.457 2.759 24.005 65.569.196 1.071.594 4,66 493 1.998.972.659,37Teteks Tetovo 2.648 1.101 1.733 30.516 56.302.450 920.156 4,01 400 962.481.179,16EMO Ohrid 2.499 1.900 2.247 17.295 39.144.070 639.762 2,78 286 841.144.887,70Fer{ped Skopje 151.000 126.000 142.877 248 35.863.442 586.197 2,55 73 2.716.950.000,00OSTANATI 519.214 276.780.623 4.523.344 19,69 3.001 19.501.754.445VKUPNO 820.839 1.405.579.345 22.971.750 100,00 7022 63.828.817.045

4.600

4.500

4.400

4.300

4.200

4.100

4.000

01.0

2.20

07

02.0

2.20

07

03.0

2.20

07

04.0

2.20

07

05.0

2.20

07

06.0

2.20

07

07.0

2.20

07

08.0

2.20

07

09.0

2.20

07

10.0

2.20

07

11.0

2.20

07

12.0

2.20

07

13.0

2.20

07

14.0

2.20

07

15.0

2.20

07

16.0

2.20

07

17.0

2.20

07

18.0

2.20

07

19.0

2.20

07

20.0

2.20

07

21.0

2.20

07

22.0

2.20

07

23.0

2.20

07

24.0

2.20

07

25.0

2.20

07

26.0

2.20

07

27.0

2.20

07

28.0

2.20

07

min. 01.02.2007

4.024,20

max. 28.02.2007

4.536,71

Akcija januari 2007 fevruari 2007 % na

Prose~na cena Prose~na cena promena

(denari) (denari)

Vinar. vizb. Tikve{ Skopje 2.102,00 3.708,84 76,44

Mako{ped Skopje 449,75 683,16 51,90

Komuna Skopje 471,50 690,34 46,41

3 AKCII SO NAJGOLEM PORAST NA CENATA*

Akcija januari 2007 fevruari 2007 % na

Prose~na cena Prose~na cena promena

(denari) (denari)

Makoteks Skopje 289,97 253,50 -12,58

Ohridska banka Ohrid 8.837,00 8.566,38 -3,06

Stopanska Banka Bitola 8.900,00 8.777,78 -1,37

AKCII SO NAJGOLEMO NAMALUVAWE NA CENATA*


37

Promet po ~lenki

^lenka [ifra Klasi~no Klasi~no Blokovi Blokovi Dr`ava Dr`ava Vkupnotrguvawe trguvawe % % %

Komercijalna banka AD Skopje KB 814.674.743 26,34 181.011.000 23,01 0 0 995.685.743

NLB Tutunska broker AD Skopje TN 457.584.227 14,79 368.981.017 46,89 0 0 826.565.244

Ilirika Investments AD Skopje IL 176.678.299 5,71 185.811.000 23,62 0 0 362.489.299

INOVO BROKER AD Skopje IN 301.253.171 9,74 26.759.200 3,4 0 0 328.012.371

Stopanska Banka AD Skopje SB 212.043.110 6,86 0 0 0 0 212.043.110

TTK Banka Skopje TK 197.463.497 6,38 0 0 0 0 197.463.497

Bro-Dil AD Skopje BD 181.174.473 5,86 0 0 0 0 181.174.473

MAK Broker AD Skopje MK 125.540.212 4,06 0 0 0 0 125.540.212

INVESTBROKER AD Skopje MI 115.065.694 3,72 0 0 0 0 115.065.694

Fer{ped Broker AD Skopje FR 85.841.156 2,78 24.266.272 3,08 0 0 110.107.428

BITOLA BROKER AD Bitola BB 95.893.833 3,1 0 0 0 0 95.893.833

Po{tel Broker AD Skopje PT 76.643.417 2,48 0 0 0 0 76.643.417

Alta Vista broker AD Skopje AV 75.839.179 2,45 0 0 0 0 75.839.179

EURObroker AD Skopje EU 67.351.079 2,18 0 0 0 0 67.351.079

Ohridska Banka AD Ohrid OH 65.011.042 2,1 0 0 0 0 65.011.042

Univerz. Invest. Banka AD Skopje BL 41.158.649 1,33 0 0 0 0 41.158.649

Sileks Banka AD Skopje SL 3.936.116 0,13 0 0 0 0 3.936.116

Vkupno 3.093.151.896 100 786.828.489 100 0 100 3.879.980.385

Koeficient cena U~estvo na stranski U~estvo na stranski

Dru{tvo po akcija1) Dividenden na investitori na investitori % Promena

Dobivka po akcija1) prinos januariri 20072) fevruari 20073)

Alkaloid Skopje 25,52 1,33% 11,44% 11,80% 0,36%

Alkaloid Skopje 28,99 1,17% 13,02% 14,01% 0,99%

Beton Skopje 33,23 0,00% 27,60% 29,31% 1,71%

Granit Skopje 13,07 1,54% 25,92% 26,70% 0,78%

ZK Pelagonija Bitola 73,79 0,00% 7,80% 8,12% 0,32%

Komercijalna banka Skopje 32,61 2,31% 37,63% 39,01% 1,38%

Makpetrol Skopje 45,83 1,04% 6,97% 8,02% 1,05%

Makstil Skopje 9,78 0,00% 82,79% 84,02% 1,23%

Ohridska banka Ohrid 26,63 4,24% 19,46% 19,28% -0,18%

Stopanska banka Bitola 18,49 4,28% 28,72% 30,74% 2,02%

Toplifikacija Skopje 26,23 3,24% 23,52% 23,48% -0,04%

Pokazateli za kotiranite dru{tva od MBI - 10

Stranski pravni Stranski fizi~ki Vkupno stranski Vkupno stranski Promena

lica fev. 2007 lica fev. 2007 investitori fev. 2007 investitori jan. 2007 vo %

Akcii 22,95% 1,14% 24,09% 23,42% 0,67%

Obvrznici3 6,92% 4,13% 11,05% 11,15% -0,10%

Vkupno Oficijalen pazar 16,16% 2,40% 18,56% 18,32% 0,24%

Stranski investitori na Oficijalniot pazar na Berzata3)

1) Cena na akcija na 28.02.2007/

Dobivka po akcija

2) Sostojba na 28.02.2007 godina, spo -

red podatocite dobieni od Cen -

tral niot depozitar za hartii od

vred nost, a koja se odnesuva na

u~est vo na stranskite investitori

vo vkupnata glavnina na dru{t -

voto



tralniot depozitar za hartii od

vrednost, a koja se odnesuva na

u~estvo na stranskite investito -

ri vo vkupnata nominalna vred-

nost na obvrznicite



tral niot depozitar za hartii od

vred nost a koja se odnesuva na

u~est voto na stranskite i doma{ -

ni te investitori vo vkupniot

pro met ostvaren na Berzata.

Fevruari 2007 Kupuvawe % na u~estvo Prodavawe % na u~estvo

Stranski fizi~ki lica 4,01% 2,12%

Stranski pravni lica 50,83% 4,83%

Vkupno stranski 54,84% 6,95%

Doma{ni fizi~ki lica 31,72% 54,12%

Doma{ni pravni lica 13,44% 38,92%

Vkupno doma{ni 45,16% 93,04%

U~estvo na stranskite i doma{nite investitori vo vkupniot promet ostvaren na Berzata4

Makedonska berza

38

Promet (denari) Prose~na cena (denari) Promet (denari) Prose~na cena (denari)

KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE TOPLIFIKACIJA AD SKOPJE


MAKPETROL AD SKOPJE STOPANSKA BANKA AD BITOLA


OHRIDSKA BANKA AD OHRID MAKSTIL AD SKOPJE


BETON AD SKOPJE PELAGONIJA AD SKOPJE


ALKALOID AD SKOPJE GRANIT AD SKOPJE


39

Depoziti na naselenieto ina pretprijatijata kaj bankite

Depoziti na pravni i fizi~ki lica

Vo po~etokot na 2007 godina depozitite na nase-lenieto kontinuriano se zgolemuvaat. Vo januari2007 godina depozitite na naselenieto iznesuvaat73.299 milioni denari, {to pretstavuva zgolemu-vawe za 2,59% vo odnos na prethodniot mesec, od -nos no, zna~itelen porast od 25,09% na godi{na os -no va. Zgolemuvaweto glavno se dol`i na porastotna denarski depoziti za 3,96%. Depozitite po vidu-vawe na naselenieto ostvarija zgolemuvawe za0,69%, dodeka oro~enite depoziti se zgolemija za4,06%.

Vo fevruari 2007 godina depozitite na nasele -nie to iznesuvat 74.613 milioni denari, {to vo od -nos na prethodniot mesec pretstavuva zgolemuvaweod 1,79%, odnosno, pozna~ajno zgolemuvawe od24,53% na godi{na osnova. Dokolku gi analiziramede pozitite spored ro~nost, }e konstatirame dekakaj depozitite po viduvawe imame zgolemuvawe od1,63%, odnosno na godi{na osnova zgolemuvawe za11,66%, dodeka oro~enite depoziti se zgolemeni za1,91%, a na godi{na osnova za 36,3%. Gledano povaluti, denarskite depoziti iznesuvat 28.367 mi -lio ni denari, so godi{no zgolemuvawe od 47,03%.

Depoziti na pretprijatijata

Vo tekot na januari, bankite plasiraa sredstva ikaj naselenieto i kaj pretprijatijata, pri {to plas-manite kaj naselenieto imaat pozna~aen pridonesza porastot na vkupnite krediti na bankite vo janu-ari 2007 godina (58,8%). Na godi{na osnova (januari2007 godina/januari 2006 godina), vkupnite kreditina bankite kaj privatniot sektor se povisoki za31,5%, so {to se zadr`uvaat dvocifrenite stapkina porast.

Fondot za Osiguruvawe na depozitite vr{iobes {tetuvawe samo na depozitite na fizi~kitelica kaj bankite i {tedilnicite

Od vkupno presmetanata obvrska za obes{tetuva -we (3 banki i 2 {tedelnici) vo iznos od 188.605 mi -lioni denari, do 28.02.2007 godina Fondot za osigu -ruvawe na depoziti isplatil obes{tetuvawe vo iz -nos 178.027 milioni denari. Zaklu~no so fevruari2007 godina, Fondot isplatil 94,39% od vkupnopres metanata obvrska za obes{tetuvawe. Odnosotna vkupnite sredstva so koi raspolaga Fondot ivkup nite depoziti na fizi~kite lica vo bankiteiz nesuva 3,29%.

80.000

70.000

60.000

50.000

40.000

30.000

20.000

10.000

0

Sostojba na depozitite na fizi~ki lica kaj bankite i {tedilnicite

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

n.)

02.2006 03.2006 04.2006 05.2006 06.2006 07.2006 08.2006 09.2006 10.2006 11.2006 12.2006 01.2007 02.2007

40

Tabela 12: KAMATNI STAPKI NA DENARSKI I DEVIZNI [TEDNI VLOGOVI VO KOMERCIJALNITE BANKI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA(po ro~nost i valuta)

Denarski {tedni vlogoviBanka Po viduvawe 1 mes. 2 mes. 3 mes. 6 mes. 12 mes. 24 mes. 36 mes.

1,0% 5,25% 5,5% 6,05-6,25% 6,6-6,8% 7,3-7,5% 8,0% 8,25%

Komercijalna banka AD Skopjekamatni stapki od januari, 2007 Depoziti na pravni lica

0,5-5,3% 5,4-5,5% 5,8-6% 6,3-6,5% 6,7-7% 7-7,15% 7,1-7,25%

5,64% 6,16% 6,70% 7,5% 7,76% 8,03% 8,30%

Prokredit banka AD Skopjekamatni stapki od januari, 2007 Depoziti na pravni lica

0,8% 5,50% 6,50% 7,0% 7,50% 8,00% 8,50%

Po{tenska banka AD Skopjekamatni stapki od januari, 2007 Depoziti na pravni lica

Do 5.000.000,- den 4,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50% 7,00%Nad 5.000.000,- den 5,00% 6,00% 6,50% 7,00% 7,50% 8,00%

1,0% 5,00% 6,00% 6,5% 7,00% 7,50% 8,00%

Ohridska Banka Ad Ohridkamatni stapki od januari, 2007 Depoziti na pravni lica

1,00% 5,00% 6,00% 6,50% 7,00% 7,50% 8,00%

1,0% 7,00% 7,5% 8,00% 8,50% 9,00%

IK BANKA AD SKOPJEkamatni stapki od januari, 2007 Depoziti na pravni lica

4,50% 5,00% 5,50% 6,00%

Devizni {tedni vlogoviValuta Po viduvawe 1 mes. 3 mes. 6 mes. 12 mes. 24 mes. 36 mes.EUR 0,80% 1,55% 1,65;1,75% 1,9;2% 2,4;2,5% 2,65% 2,70%

USD 0,60% 1,50% 1,9;2% 2,15;2,25% 2,4;2,5% 2,75% 3,00%

CHF 0,10% 0,15% 0,15;0,17% 0,18;2% 0,3;0,4% 0,60% 0,75%

GBP 1,25% 2,15% 2,25;2,35% 2,45;2,55% 3,15;3,25% 3,35% 3,50%

Devizni {tedni vlogovi na pravni licaEUR 0,50% 1,00%

USD 0,50% 1,00%

CHF 0,50% 1,00%

GBP 0,50% 1,00%

EUR 1,50% 2,00% 2,50% 2,75% 3,75% 4,50%

USD 1,20% 1,30% 1,40% 1,80% 2,00% 2,25%

CHF

GBP

Devizni {tedni vlogovi na pravni licaEUR

USD

CHF

GBP

EUR 101,50% 102,00% 102,50% 102,75% 103,75% 104,50%

USD 101,20% 101,30% 101,40% 101,80% 102,00% 102,25%

CHF

GBP


USD

CHF

GBP

EUR 0,50% 1,50% 2,00% 2,30% 2,50% 2,60% 2,80%

USD 0,20% 1,50% 2,00% 2,30% 2,50% 2,60% 2,80%

CHF 0,10% 0,50% 0,80% 1,00% 1,00% 1,10% 1,20%

GBP 0,50% 3,00% 3,20% 3,40%

CAD 0,50% 3,00% 3,20% 3,40%

AUD 0,50% 3,00% 3,50% 4,00% 4,50% 5,00% 5,50%


USD

CHF

GBP

EUR 0,80% 2,00% 2,50% 3,50% 4,00% 4,10%

USD 0,60% 1,00% 1,10% 1,20% 1,50% 2,00%

CHF 0,10% 0,30% 0,40% 0,60% 0,80% 1,00%

dr. valuti 0,50% 1,00% 1,20% 1,50% 1,70% 2,00%

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

41

* Podatocite se obezbedeni od bankite vo Republika Makedonija i istite podle`at na promeni soglasno delovnata politika na bankite* Samo za podatocite na Po{tenska banka AD Skopje i Stopanska banka AD Bitola nemame dobieno oficijalna potvrda od ovie banki

5,00% 5,50% 6,0% 7-8%ZIRAT BANKASI AD SKOPJEkamatni stapki od januari, 2007 Depoziti na pravni lica

0,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50% 7-8%

0,90% 5,50% 6,50% 7,0% 7,30% 7,50%MAKEDONSKA BANKA AD kamatni stapki od januari, 2007 Depoziti na pravni lica

0,70% 1,30% 4,50% 5,00% 5,50% 6,20%

1,00% 4,50% 5,75% 6,25% 7,00% 7,50% 8,00%

ALFA BANKA AD SKOPJEKamatni stapki od fevruari , 2007 Depoziti na pravni lica

0,70% 4,00% 4,50% 5,00% 5,50% 6,00%1,00% 5,50% 6,00% 6,50% 7,50% 8,00% 9,00% 10,00%

EUROSTANDARD BANKA Kamatni stapki od fevruari , 2007

Depoziti na pravni lica0,80% 4,00% 5,00% 5,50% 6,50%

UNI BANKA AD SKOPJE 2-4% 6,00% 7,50% 8,00% 9,00% 10,00% 11,00%Kamatni stapki od fevruari , 2007

Depoziti na pravni lica1,00% 4,50% 5,00% 5,50% 6,50% 7,00% 7,50%

INVEST BANKA AD SKOPJE Depoziti na pravni licaKamatni stapki od januari , 2007 0,6-2% 4,50% 5,00% 5,50% 6,50% 7,00% 7,50%

1,00% 5,50% 6,00% 6,50% 7,20% 7,50% 8,00% 8,50%

TUTUNSKA BANKA AD SkopjeKamatni stapki od januari , 2007

Depoziti na pravni lica1,2-2% 4,00% 4,25% 4,50% 5,25% 6,25% 6,75%

EUR 0,00% 1,00% 1,50% 2,00% 2,50% 3,00%

USD 0,00% 1,25% 1,50% 1,75% 2,00% 2,50%

Devizni {tedni vlogovi na pravni licaEUR 0,00% 1,00% 1,50% 2,00% 2,50% 3,00%

USD 0,00% 1,25% 1,50% 1,75% 2,00% 2,50%

EUR 0,80% 1,50% 1,50% 1,70% 1,90% 2,10%

USD 0,50% 0,80% 1,00% 1,20% 1,30% 1,50%

Devizni {tedni vlogovi na pravni licaEUR 0,50% 0,90% 1,00% 1,10%

USD 1,00% 1,60% 1,80% 2,10%

EUR 0,70% 2,53% 2,65% 2,75% 2,87%

USD 0,50% 2,66% 2,68% 2,70% 2,72%

CHF 0,10% 1,04% 1,10% 1,15% 1,26%

dr. valuti 0,20%

Devizni {tedni vlogovi na pravni licaEUR 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00%

USD 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00%

EUR 1,00% 2,00% 2,30% 2,50% 3,00% 4,00% 5,00%

USD 1,00% 2,00% 2,30% 2,50% 2,80% 3,50%

CHF 0,50% 0,70% 1,00% 1,20% 1,50% 1,70% 2,00%

GBP 1,00% 2,00% 2,30% 2,50% 2,80% 3,50%

dr. valuti 0,50% 0,80% 0,90% 1,00% 1,10% 1,50%

Devizni {tedni vlogovi na pravni lica

EUR 1,00% 2,00% 2,50% 3,00% 3,50% 5,00% 6,00%

USD 1,00% 2,00% 2,50% 3,00% 3,50% 5,00% 6,00%

Devizni {tedni vlogovi na pravni licaEUR 2,00% 2,20% 2,40% 2,60% 2,80% 3,10% 3,50%

USD 2,00% 2,50% 2,80% 3,00% 3,20% 3,50% 4,00%

CHF 0,50% 0,70% 1,00% 1,20% 1,40% 1,70% 2,00%

AUD 1,70% 2,50% 3,00% 3,40% 4,00% 4,20% 4,60%

dr. valuti 1,00% 1,50% 1,70% 2,00% 2,30% 2,80% 3,20%

Devizni {tedni vlogovi na pravni licaEUR 2,20% 2,40% 2,60% 2,80% 2,90% 3,00%

USD 2,50% 2,80% 3,00% 3,20% 3,50% 4,00%

GBP 2,00% 2,40% 2,70% 3,00% 3,50% 4,00%

CAD 2,00% 2,50% 2,70% 3,00% 3,10% 3,25%

CHF 0,70% 1,00% 1,20% 1,40% 1,70% 2,00%

AUD 1,70% 2,50% 3,00% 4,00% 4,20% 4,50%

EUR 0,80% 1,50% 1,75% 1,80% 2,20%

USD 0,60% 1,50% 2,00% 2,10% 2,20%

CHF 0,10% 0,40% 0,50% 0,60% 0,80%

dr. valuti 0,70% 1,00% 1,20% 1,40% 1,80%

Devizni {tedni vlogovi na pravni licaEUR 0,53% 1,06% 1,06% 1,08% 1,09%

USD 0,96% 1,92% 2,00% 2,09% 2,18%

CHF 0,18% 0,36% 0,38% 0,40% 0,45%

dr. valuti 0,96% 1,92% 2,00% 2,09% 2,18%

42

Kreditna linija za nabavka na opremaod italijansko proizvodstvo

MBPR

Programa za kreditirawe na razvojot na (mikro,mali i sredni pretprijatija) od strana na KfW od Gemanija

MBPR

Kreditnata linija za sozdavawe i odrùvawe narabotni mesta vo MSTD

od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa MBPRKreditna linija

do 2.000.000 $ 50.000 $ do 400.000 $Iznos

7 godini Do 4 godini Do 7 godini so vklu~en grejs periodRok na vra}awe

Ednokratna provizija od 1,2% se pla}a za uslugite na prokuratorot, dokolku se koristatnegovi uslugi.

Od naplatenite anuiteti }e se kreira revolving fond za odobruvawe krediti pod sledniteuslovi: iznos: od 50.000 - 500.000 EUR;

rok na vra}awe: od 1- 3 godini; kamatna stapka od 7% za firmi koi ve}e koristele kreditod Stokovata kreditna linija i 8% za ostanatite zainteresirani firmi;

namena: za trajni obrtni sredstva.

Programata "Kreditirawe mali biznisi" nameneta e za poddr{kana mikro, mali i sredni pretprijatija koi se 100% vo privatna

sopstvenost, se cel da se ovozmoì pristap na istite do finan-siski sredstva, transformirawe vo zakonski formi i integri-

rawe na istite vo finansiskiot pazar.

Sredstvata od ovaa kreditna linija se za parcijalno finansirawe (do 50%)na izdràni investicioni proekti vo korist na MSTD, so {to }e se zajakne

nivnata operativna sostojba i mo`nost za sozdavawe i zadrùvawe na okolu950 rabotni mesta po iskoristuvawe na site sredstva koi se na raspolagawe

od zaemot.

Zabele{ka

do 1,5 god. do 1 god. do 2 god.Grejs period

7% 11% do 18% na godi{no nivo Promenliva kamatna stapka, (momentalno okolu 7% godi{no)Godi{na kamatna stapka

1. Hipoteka na nedvièn imot;2. Ra~na zaloga na oprema;3. Menici i dr.

Blanko menica so izjava zaverena kaj notar, so najmalku 2 ìranti; Bariran ~ek so izja-va zaverena kaj notar, menica i/ili bariran ~ek od drugi bonitetni pravni lica - garanti; Hipoteka; Ra~na zaloga na podvi`ni predmeti i prava; Depo na vrednosni

predmeti i hartii od vrednost; Gra|anski ~ekovi; po potreba i drugo, prifatlivo zaBankata. Pri procenuvawe na kreditite se primenuva posebna kreditna tehnologija

koja e fokusirana na socio-ekonomskata sostojba na pretpriema~ot i negoviot biznis, vo odnos na kolateralot.

Standardno obezbeduvawe prifatlivo za bankite u~esni~ki(hipoteka, ra~na zaloga i sl.).

Obezbeduvawe

Stokov kredit namenet za nabavka na ma{ini i oprema so italijansko poteklo

1. Finansirawe na osnovni sredstva (nabavka na oprema, ma{ini,alati, instalacii, grade`no zemji{te, renovirawe i modernizacija);

2. Finansirawe na obrtni sredstva(surovini, repromaterijali, trgovska stoka)

Sozdavawe na novi rabotni mesta preku investicii vo site sektori osven primarno zemjodelsko proizvodstvo,

od strana na mali i sredni trgovski dru{tva.Namena na kreditot

3.Privatni trgovski dru{tva, poedinci, individualni pretpriema~i, zanaet~ii, prodava~i

na pazar i samostojni vr{iteli na dejnost. Mali i sredni trgovski dru{tvaCelni grupi

Vladata na Republika Italija obezbedi 12.704.840 milioni EUR,od koi za koristewe ostanuvaat 1.700.000 EUR.

Stepen na iskoristenost 86,62%

4. Prviot i vtoriot kredit od KfW od Germanija vo iznos od 13 mil. EUR e 100% iskoristen. Od naplatenite

anuiteti se kreira revolving fond. Na 29.01.2007 godina dodeleni se novi 7,7 mil. EUR.

Vkupen iznos na kreditnata linija e 10.000.000 EUR,a dosega se iskoristeni 5.000.000 EUR.

Stepen na iskoristenost nasredstvata

Eurostandard Skopje, IK Skopje, Invest Skopje, Komercijalna Skopje, Makedonska Skopje, Ohridska Ohrid,

Sileks Skopje, Stopanska Skopje, Stopanska Bitola, TTK Skopje, Tutunska Skopje, UNI Skopje

Izvozna i kreditna banka AD Skopje,Tutunska banka AD Skopje,

Prokredit banka AD Skopje iMo`nosti DOO Skopje

Komercijalna banka AD Skopje,Ohridska banka AD Ohrid, iStopanska banka AD Bitola

Delovni banki koi go nudatkreditot

Tabela 13: KREDITNI LINII ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA obezbedeni od Vladata na Republika Makedonija, sostojba vo fevruari 2007 godina(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi za site kreditni linii se dostapni vo delovnite banki, osven informaciite za replasiraweto na sredstvata od

Kompenzacionite fondovi od stranska pomo{ i od druga stranska pomo{ koi se dostapni vo Ministerstvoto za finansii)

Profitabilni investicioni proekti na privatni investitori od dejnosti predvi-deni vo Nacionalnata klasifikacija na dejnosti, osven: E -Trgovija; J - Javna upra-va, zadolìtelna socijalna za{tita; M - Privatni doma}instva so vraboteni lica; i

N - Eksteritorijalni organizacii i tela.

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

43

Kreditna linija za nabavka na opremaod italijansko proizvodstvo

MBPR

Programa za kreditirawe na razvojot na (mikro,mali i sredni pretprijatija) od strana na KfW od Gemanija

MBPR

Kreditnata linija za sozdavawe i odrùvawe narabotni mesta vo MSTD

od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa MBPRKreditna linija

do 50.000 - 400.000 $ do 2.000.000 $ Do 300.000 $Iznos

Do 4 godini so vklu~en grejs period 15 meseci (za izvozni aran`manmani) 3 godiniRok na vra}awe

Sopstveno u~estvo 15%. Provizija na angaìrani sredstva 0,50%godi{no na odobreniot, a neiskoristen kredit.

Zabele{ka

do 6 meseci nema (vra}aweto na kreditot e ednokratno) nemaGrejs period

10% 8% 8%Godi{na kamatna stapka

1. Hipoteka;2. Menici;3. Zalog na podvi`ni predmeti,prava i hartii od vrednost ili zalog na nedvièn imot

1. Hipoteka; 2. Ra~na zaloga na podvi`ni predmeti i prava; 3. Bonitetni hartii od vrednost; 4. Drugi voobi~aeni formi na obezbeduvawe

Hipoteka, zalog, menici i drugi instrumenti prifatlivi za delovnite banki

Obezbeduvawe

Modernizacija i pro{iruvawe na postoe~ki privatni MSP, i osnovawe na novi. Minimum 40% od kreditot se koristi

za osnovni sredstva; Maksimum 60% od kreditot moè da se koristi za obrtni sredstva.

Finansirawe na izvozni aran`mani za surovini i repromaterijali vrz osnova na sklu~eni

dogovori za izvoz.Finansirawe na trajni obrtni sredstvaNamena na kreditot

MSP koi se nad 51% vo privatna sopstvenost.Privatni trgovski dru{tva koi imaat

proizvodstvo nameneto za izvoz.Izvozno-orientirani trgovski dru{tvaCelni grupi

KfW od Germanija obezbedi 15 milioni EUR, koi se 100% iskoristeni. Od naplatenite anuiteti kreiran e

revolving fond.

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot obezbedi sredstva za ovaa kreditna linija. Po~nuvaj}i od 1999

dosega se plasirani 49,9 milioni EUR.


Eurostandard AD Skopje, Izvozna i Kreditna banka AD Skopje, Invest banka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje,

Makedonska banka AD Skopje, Ohridska banka AD Ohrid, Sileks bankaAD Skopje, Stopanska banka AD Skopje, Stopanska banka AD Bitola,

TTK banka AD Skopje, Tutunska banka AD Skopje, UNI banka AD Skopje

Balkanska banka AD Skopje, Eurostandard banka AD Skopje, Izvozna i kreditna banka AD Skopje, Invest banka AD Skopje,Komercijalna banka AD Skopje, Makedonska banka AD Skopje,

Ohridska banka AD Ohrid, Stopanska banka AD Skopje, Stopanska banka AD Bitola, TTK banka AD Skopje, Tutunska banka AD Skopje, Sileks Banka AD Skopje

Eurostandard banka, Izvozna i Kreditna banka, Investbanka,Komercijalna banka, Makedonska banka, Ohridska banka, Sileks banka,

Stopanska banka Bitola, Stopanska banka Skopje, Teteks-Kreditna banka, Tetovska banka, Tutunska banka i

UNI banka


44

Krediti od kreditnata linija od Me|unaroden fond za razvoj na zemjodelstvoto IFAD 1, IFAD 2

i revolving fond

Proektot za razvoj na privatniot sektor na Fondot za me|unarodna sorabotka i razvoj od

Tajvan revolving fond NBRM

Krediti za razvoj na privatniot sektor od Me|unarodna banka za obnova i razvoj (MBOR)

Revolving fond -NBRMKreditna linija

1. 2.000 EUR mikro krediti;2. 50.000 EUR za primarno zemjodelsko proizvodstvo;3. 150.000 EUR za prerabotka 4. 150.000 EUR za trgovija so zemjodelski proizvodi

1. do 400.000 $ za mali i sredni pretprijatija2. do 200.000 $ za zemjodelstvo

nema limitIznos

do 7 godini zavisno od vidot i namenata na kreditot 1. do 7 godini za MSP,

2. do 5 godini za zemjodelstvo

1. do 3 godini za obrtni sredstva; 2. do 5 godini za investicioni proekti, vo koi se raboti

na modernizacija na tehnolo{ki procesRok na vra}awe

Zaklu~no so 31.12.2006 godina, preku Zemjodelskiot krediten diskonten fond se refinansirani 2327 krediti vo vkupen iznos

od 14 milioni evra (IFAD 1, IFAD 2 i revolving fond)

So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansiraat najmnogu 85% od vkupnata vrednost na pod-proektot. Bankata i krajniot korisnik na

pod-zaemot }e go finansiraat ostatokot od najmalku 15%.

So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansiraat do 70% od vkupnata vrednost na

pod-proektot. Krajniot korisnik }e go finansira ostatokot od najmalku 30%.

Zabele{ka

do 3 godini, zavisno od vidot i namenata do 2 godini Soglasno kreditnata politika na delovnite bankiGrejs period

- od 6% do 18% godi{no za mikro krediti,- od 6% do 16% godi{no za primarno proizvodstvo (zavisno od

finansiskata institucija preku koja se odobruva kreditot),- 7% godi{no za prerabotka i trgovija so zemjodelski proizvodi

Ohridska banka a.d. Ohrid - od 7,23% do 8,23% ;Stopanska banka a.d. Skopje - od 7,2388% do 12%;Komercijalna banka a.d. Skopje - 7.23%;Tutunska banka a.d. Skopje - 8,0075%; Invest banka a.d. Skopje - 6,34%;Makedonska banka a.d. Skopje - 7,75%

Ohridska banka a.d Ohrid - od 6,75% do 10,00% Tutunska banka a.d Skopje - od 6,77% do 12,56%

Invest banka a.d. Skopje - od 8% do 10,00% Stopanska banka a.d Bitola - od 8,50% do 9,00%

Godi{na kamatna stapka

Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki.Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki vo realizacijata na sredstvata od Revolving Fondot.

Obezbeduvawe

1. Sto~arsko proizvodstvo;2. rastitelno proizvodstvo;3. zemjodelska mehanizacija;4. oprema i obrtni sredstva za otkup na zemjodelski

proizvodi koi }e se prerabotuvaat;5. trgovija so zemjodelski proizvodi i nivna prerabotka.

1. krediti za mali i sredni pretprijatija - za osnovni sredstva (ma{ini i oprema,od bilo koja priroda, osven steknuvawe na zemja), i - za obrtni sredstva (surovini irezervni delovi).2. krediti vo oblasta na zemjodelstvoto - nabavka na zemjodelska mehanizacija,osnovno stado, oranèrii, podigawe na nasadi, oprema, nabavka na surovini, repro-materijali.

1. Finansirawe na obrtni sredstva (nabavka na surovini,repromaterijali, dopolnitelna oprema i rezervni delovi za

zgolemuvawe na obemot na proizvodstvoto za poddr{ka naizvozni aktivnosti ili supstitucija na uvoz);

2. Finansirawe na investicioni proekti koga se raboti zamodernizacija na tehnolo{ki proces.

Namena na kreditot

1. Primarni zemjodelski proizvoditeli;2. prerabotuva~i na hrana; i3. trgovci so zemjodelski proizvodi.

Mali i sredni pretprijatija i individualni zemjodelskiproizvoditeli kako i pretprijatija angaìrani voproizvodstvoto ili marketingot na zemjodelski proizvodi.

Pretprijatija vo privatna sopstvenost, kako iindividualni zemjodelski proizvoditeli.

Celni grupi

Me|unaroden fond za razvoj na zemjodelstvoto IFAD dodeli dva krediti: 6.2 mil.$ (IFAD 1) i 8 mil.$ (IFAD 2).

Povle~eni se site sredstva, a iskoristeni 92 %. Od vratenite anuiteti e formiran revolving fond.

Sredstvata od Zaemot od Fondot za me|unarodna sorabotka i razvoj (ICDF) - Tajvan se celosno iskoristeni. Sredstvata

od Revolving Fondot od ovoj Zaem se kaj bankite u~esni~ki koi gi plasiraat na krajnite korisnici pod

istite uslovi.

Kreditnata linija za razvoj na privatniot sektor odobrena od Svetska Banka (Zaemite 4015MK i 4240MK)

e celosno iskoristena. Za ponatamo{no koristewe na raspolagawe se sredstvata od Revolving Fondot.


Investbanka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje,Tutunska banka AD Skopje, KIB Kumanovo, Stopanska Banka AD Bitola,

[tedilnica Mo`nosti i [tedilnica FULM

Ohridska banka a.d Ohrid, Stopanska banka a.d Skopje, Komercijalna banka a.d Skopje, Tutunska banka a.d Skopje, Invest banka a.d. Skopje i Makedonska banka a.d Skopje.

Ohridska banka a.d Ohrid, Tutunska banka a.d Skopje,Invest banka a.d. Skopje, Stopanska banka a.d Bitola.


1. zalog na podvièn imot (oprema, traktori, vozila, mehanizacija i drugo);2. hipoteka na nedvièn imot;3. kreditno-sposobni ìranti (fizi~ki ili pravni lica);4. drugi instrumenti na obezbeduvawe koi }e gi utvrdi bankata ili {tedil-nicata.

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

45

Poddr{ka na razvojot na mali i sredni pretprijatija od Vladata na Holandija -Makedonskata razvojna fondacija za pretprijatijata

Kreditna linija za kreirawe novi rabotni mesta vo mali i sredni pretprijatija od

Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa revolving fond NBRMKreditna linija

1. Zaem tip 1 do 10.000 $2. Zaem tip 2 od 15.000 do 75.000 $

3. Zaem tip 3 do 15.000 $nema limitIznos

do 5 godini, (Rokot n vra}awe moè da bide i podolg, vo zavisnost od ciklusot na proizvodstvo). od 5 do 10 godiniRok na vra}awe

Sredstvata ne moè da se koristat za proekti od zemjodelstvoto, osven za prerabotka i dorabotka na zemjodelskiproizvodi.

Se isklu~uva od finansirawe obrtniot kapital i uslugite povrzani so operaciite na proektot (tro{ocite zaodrùvawe, plati i drugo).

So sredstvata od pod-zaemot moè da se finansira najmnogu 50% od vkupnata vrednost na pod-proektot. Ostanatite50% se finansiraat od sopstveni sredstva na krajniot korisnik ili od sredstva na bankata u~esni~ka.

Zabele{ka

do 1 godina (Grejs periodot moè da bide i podolg, vo zavisnost od ciklusot na proizvodstvo).Grejs periodot go odreduva bankata vo zavisnost od vrednosta na pod-zaemot i mo`niot obrt na

sredstvata vo odnos na vremeto za vra}awe na istiot.Grejs period

Ja odreduva individualno sekoja finansiska institucija.Stopanska banka a.d. Skopje - 9,643% do 9,730%;

Komercijalna banka a.d. Skopje - od 6,89% do 6,90%; Ohridska banka a.d. Ohrid - od 6,93%.

Godi{na kamatna stapka

Soglasno kreditnata politika na finansiskata institucija vklu~ena vo sproveduvawe na kreditnata linija. Soglasno kreditnata politika na bankite u~esni~ki.Obezbeduvawe

Za investicii vo osnovni sredstva i raboten kapitalIzgradba/nabavka na imot, nabavka na ma{ini i oprema, nabavka na surovini i rezervni delovi,

kako i aktivnost na edukativni trening programi.Namena na kreditot

Zaem tip 1: individualni zemjodelci, samostojno vraboteni lica i pretpriema~i na mikro pretprijatija;

Zaem tip 2: mali pretprijatija so najmnogu 50 vraboteni;Zaem tip 3: mali pretprijatija so najmnogu 10 vraboteni.

Mali i sredni pretprijatija i individualni zemjodelski proizvoditeli kako i pretprijatijaangaìrani vo

proizvodstvoto ili marketingot na zemjodelski proizvodi.Celni grupi

Vladata na Holandija obezbedi 7,2 mil. EUR. Iskoristeni se 100%. Od naplatenata glavnina se formira revolving fond, koj se plasira pod istite uslovi.

Sredstvata od Zaemot odobren od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa (CEB) vo iznos od EUR5,113 milioni se celosno iskoristeni. Sredstvata od Revolving Fondot od ovoj Zaem se kaj bankite

u~esni~ki koi gi plasiraat na krajnite korisnici pod istite uslovi.


Tutunska banka AD Skopje, IK banka AD Skopje,

Mo`nosti DOO Skopje

Stopanska banka AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje i

Ohridska banka AD Ohrid.

Delovni banki koi go nudat kreditot

46

Odluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od kompenzacioni fondovi od stranska pomo{

(Odluka od Sl. v. 60/2004)

Odluka za uslovite i kriteriumite za replasirawe na sredstva od kompenzacioni fondovi od druga stranska pomo{

(Odluka od Sl. v. 28/2005)

Kreditna linija/Izvor na sredstva

Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira soglasno proektot po voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.

Maksimalniot iznos ne e definiran vo Odlukata, se finansira soglasno proektot po voobi~aeni bankaraski uslovi za MSP.

Iznos

9 meseci 5 godini 9 meseci 5 godiniRok na vra}awe

Selekcija na prijavenite proekti i nivno odobruvawe vr{i Komisijata za menaxment so Kompenzacioni fondovi, formirana od Vladata na Republika Makedonija.

Selekcija na prijavenite proekti i nivno odobruvawe vr{i Komisijata za menaxment so Kompenzacioni fondovi, formirana od Vladata na Republika Makedonija.

Zabele{ka

3 meseci 1 godina 3 meseci 1 godinaGrejs period

3% 3%3,5% pod eskontnata stapka 3,5% pod eskontnata stapka

na Narodna banka na R.M. na Narodna banka na R.M.Godi{na kamatna stapka

Bankarska garancija Hipoteka vo visina 2:1ili bankarska garancija

Bankarska garancija Hipoteka vo visina 2:1ili bankarska garancija

Obezbeduvawe

surovini,repromaterijali, investicioni proekti

surovini,repromaterijali, investicioni proekti

Namena na kreditot

MSP od oblasta na stopanstvoto MSP od oblasta na stopanstvotoCelni grupi

Otplateni sredstva od stranski pomo{ti koi generiraat kompenzacioni fondovi. So sostojba 31.01.2007 godina neraspredeleni se 21.600.000 milioni denari.

Otplateni sredstva od stranski pomo{ti koi generiraat kompenzacioni fondovi. So sostojba 31.01.2007 godina neraspredeleni se 77.400.000

milioni denari.


Ministerstvo za finansii,Sektor za upravuvawe so kapital, Oddelenie za stranska pomo{

Ministerstvo za finansii,Sektor za upravuvawe so kapital, Oddelenie za stranska pomo{

Delovni banki koi go nudatkreditot /

Ministerstvo za finansii

BI

LTEN

/ MI

NI

STE

RSTV

O ZA

FI

NAN

SI

I

47

Garanten Fond na Makedonska Banka za Podr{ka na Razvoj - Proekt na Vladata na RM

Garanten fond - proekt na[vedskata agencija za me|unarodna razvojna

sorabotka (SIDA)

Fond za kreditirawe MSP - proekt na Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID)Garancii

Garancii se dodeluvaat za site dolgoro~ni krediti za investicii od kreditnite linii distribuirani preku

bankite potpisni~ki na dogovori za sorabotka so MBPR

Garancii za kredit: se izdavaat za site krediti od kreditnitelinii distribuirani preku bankite potpisni~ki za sorabotka so GF

Garancii za dobavuva~i: se izdavaat na dobavuva~ite so koiGaranti Fond ima dogovor za sorabotka, a koi prodavaat oprema i

repromaterijali na odloèno pla}awe

Kratkoro~ni inovativni krediti za obrtni sredstva za MSP: krediti za finansirawe na nara~ki za poznat kupuva~,

proizvodstvo nameneto za izvoz, faktoring i dr.

Uslovi pod koi se odobruva garancija

Garancii za kredit obezbedeni so instrumenti za obezbeduvawekoi bankite ne gi prifa}aat.

1. Garancii za kredit2. Garancii za dobavuva~i

3. Garancii za dobavuva~i so kredit (kombinacija od prethodnite dva vida)

Finansirawe na podgotovka na proizvodstvo i isporaka na proizvodi na doma{ni i stranski pazari, nabavka na surovini i

repromaterijali, tro{oci za pakuvawe, rabotna sila, testirawe,transport, carina, danoci, i dr.

Vidovi garancii

maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za kredit kojamoè da bide izdadena od Garantniot Fond e 35.000 EVRA vo

denarska protivvrednost;maksimalniot iznos na kredit za koja moè da bide izdadena

garancija e 150.000 EVRA vo denarska protivvrednost;garancijata ne moè da nadmine iznos od 33 % od glavnicata na

baraniot kredit.

maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za kredit kojamoè da bide izdadena od Garanti Fondot e 60.000 evra vo

denarska protivvrednost;maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za dobavuva~i za

nabavka na osnovni sredstva koja moè da bide izdadena odGaranti Fondot e 60.000 evra vo denarska protivvrednost;maksimalniot iznos na poedine~nata garancija za nabavka nasurovini i repromaterijali koja moè da bide izdadena od

Garanti Fondot e 30.000 evra vo denarska protivvrednost;garancijata ne moè da nadmine iznos od 60 % od glavnicata na

baraniot kredit/osnovnoto sredstvo/repromaterijalite i surovi-nite

od 10.000 USD do 120.000 USD Maksimalen iznos

Garancija moè da se izdava na krediti/ nabavki so maksimalen rok na otplata od 10 godini.

Garancija moè da se izdavana krediti/nabavki so maksimalenrok na otplata od 5 godini so vklu~en grejs period od 30 do 179 denaRok na vra}awe na kredit

2,2 % godi{no na saldoto na garancijata

Garancii za kredit:- 2% od visinata na garancijata na godi{no nivoGarancii za dobavuva~i:- 3% od visinata na garancijata na godi{no nivo;

od 8% do 12%Nadomest za garancija

- 1,5% ednokratno, za garancii za kredit;- 1% ednokratno, za garancii za dobavuva~i.

1. 100 USD za podnesuvawe barawe za kredit;2. 0,5% za obrabotka na barawe; i 3. 2% za upravuvawe so kreditot.

Manipulativen tro{ok

Dvièn (oprema, mehanizacija, vozila) i nedvièn imot (objekti, zemji{te), barirani

~ekovi, menici, dr.

Neotpoviklivi akreditivi, bankarski garancii, polisa za osiguruvawe izvoz, barirani ~ekovi,

zalog, menici, dr.Obezbeduvawe

Zanaet~ii, trgovci poedinci, mikro, mali i sredni trgovski dru{tva

(registrirani vo RM i so najmalku 51% privaten kapital)

- potencijalni osnova~i na MSP- postoe~ki MSP so dominanten privaten kapital i najmnogu 50

vraboteni- vr{iteli na zemjodelska dejnost

Pretprijatija od navedenite industriski granki moàt da podnesatbarawa za kredit:1. proizvodstvo na prehranbeni proizvodi i pijalaci;2. proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi;3. proizvodstvo na koà, predmeti od koà i ko`na galanterija;4. proizvodstvo na osnovni metali i standardni metalni proizvodi;5. proizvodstvo na grade`ni materijali;6. preprabotka na drvo o proizvodi od drva,1. proizvodstvo na ma{ini i elektri~ni uredi.

Celni grupi

Kreditenfond

Vidovi krediti

Namena nakreditot

Iznos

Rok navra}awe

Godi{nakamatnastapka

Provizii

Obezbeduvawe

Celni grupi

Tabela 14: DRUGI PROEKTI ZA PODDR[KA NA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA, sostojba fevruari 2007 g.(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi se dostapni kaj implementatorite)

1. Hipoteka vo odnos 1:1,2 dadena kaj delovnata banka (za celiot iznos na kreditot) .

2. Dokolku ne se raspolaga so takov imot, se obezbeduva kolateral kaj MBPR (koj {to ne go prima delovnata banka) vo odnos 1:1,2,

samo na garantiraniot del od kreditot.

48

Komercijalna banka ad Skopje, Stopanska banka ad Bitola,Investbanka ad Skopje, Eurostandard banka ad Skopje,

TTK Banka ad Skopje, Sileks banka ad Skopje, [tedilnica Mo`nosti Skopje

Centar za pottiknuvawe na razvojot na mali i sredni dru{tva Skopje

MSP Fond Skopje Implementator

Za krediti vo investii vo postoe~ki ili novitehnologii so koi se zgolemuva izvozot od RM

Zapo~nuvawe ili pro{iruvawe na biznis (garancijata ne se izdava za potro{uva~ki i stanbeni krediti)

MSP fondot e osnovan i upravuvan od Crimson Capital Corp. SAD so 1,5 mil USD krediten fond.

Namena na garancijata

Vladata na RM vo dekemvri 2005 godina formira{e Garanten fond, so transfer na 231 milioni MKD od

buxetot na RM . Celta za formirawe na GF e na celnite grupi da im se olesni pristapot do bankarskite krediti

za investici, vo pogled na kolateralot po kreditite.

Garanti Fond e institucija koja e osnovana vo 2002 godinaKapitalot za izdavawe na garancii iznesuva 2.500.000 Evra,

sredtavat se obezbedeni od SIDA (Swedish international development cooperation agency).

Garanti Fond zaklu~no so 31.01.2007 ima izdadeno garancii vovisina na ne{to pove}e od 2.500.000 evra, koristej}i go i

revolvingot na sredstvata. Za tekovnata godina Garanti Fond raspolaga so okolu 800.000

Evra (del od niv se obezbedeni so novite sredstva dodeleni vojanuari 2007 od SIDA (Swedish international development cooperation

agency), a del se sredstva od revolvingot)

MSP fondot kreditira privatni pravni subjekti:1. koi vr{at dejnosti vo proizvodstvoto, trgovija i uslugi;

2. koi pokaùvaat pozitivni finansiski rezultati vo dosega{notorabotewe;

3. ~ij broj na vraboteni se dviì od 5 do 200 lica;4. kreditobaratelite treba da ja vr{at istata dejnost najmalku 3

godini, ili pak menaxerite na tie pretprijatija da imaat iskustvo vovr{eweto na taa dejnost kako fizi~ki lica dokolku pretprijatieto e

formirano pred pomalku od 3 godini;5. prioritet imaat pretprijatijata koi se izvozno orientirani,

obezbeduvaat pogolem broj na novi vrabotuvawa, ostvaruvaat netodevizni prilivi, koristat doma{ni surovini i se griàt za za{tita

na ~ovekovata okolina.

Zabele{ka

Implementator

Osnova~ nafondot

Zabele{ka

BILTENMINISTERSTVO ZA FINANSII

II. AKTUELNI VESTI,STATII


49


51

Aktuelni vesti

VLADATA ODLUÎ DA SE RAZDOL@I KON SVETSKITE FINANSIERI

Vladata donese odluka predvreme da vrati 137mi lioni dolari, dolg kon Svetska banka i Ev rop ska -ta investiciona banka. Ova go soop{ti premierotNi kola Gruevski, koj dodade deka so otplata na 103mi lioni dolari na Pariskiot klub, Makedonijapred vremeno vra}a vkupno 240 milioni dolari od

svo jot nadvore{en dolg. So ovoj poteg, Makedonija odsred no zadolèna vleguva vo grupata nisko za dol -è ni zemji.

- Razdolùvaweto }e se izvr{i so pari od de viz -nite rezervi kaj koi se zabeleùva postojan porast ikoi se nad proekciite dogovoreni so MMF i SB sote kovnite aran`mani. So vtorata tran{a za pred-vremen otkup na dolgot od 137 milioni dolari, sevra }aat 20 procenti od dolgot kon SB i {est procen-ti kon EIB - potencira{e Gruevski.

Vakov uspeh vo predvremeniot otkup na kredititee retkost vo me|unarodnite finansii, so koj vo blis -ko minato moè da se pofalat edinstveno Brazil,Ru sija i Argentina.

- Predvremeniot otkup na dolgot e dokaz deka sevo di dobra i zdrava ekonomska politika, koja pozi-tivno }e se odrazi i na kreditniot rejting na dr ̀ a -va ta i voop{to na biznisot - re~e Gruevski.

So predvremeniot otkup se za{teduvaat nad 30mi lioni evra koi treba{e da gi otpla}ame do 2021go dina. Stanuva zbor za osum stari krediti naslede -ni od nekoga{nata SFRJ vo vkupen iznos od 103,7 mi -lio ni evra. So predvremeniot otkup, nadvore{niotja ven dolg se namaluva za 9,1 procenti, a vkupniot ja -ven dolg za 6 procenti. Spored oficijalni podatoci,

vkupniot dolg na zemjava kon Svetskata banka izne-suva 487 milioni evra, a kon EIB 122 milioni evra.

So otkupot se predviduvaat i kamatni za{tedi voBu xetot na dràvava za godinava od 2,8 milioni ev -ra, 5,8 milioni evra za 2008 godina, 5,2 milioni evraza 2009 godina, a kamatni za{tedi }e se ostvaruvaatdo 2021 godina, do koga redovno bi dospeal posled-niot kredit, odnosno vkupno 33,4 milioni evra.

Vladata planira predvremen otkup i na dolgot konMMF koj iznesuva 37 milioni evra. Otkupot na dol-got kon MMF }e bide najsilen signal kon me|unarod-nite investitori deka vo Makedonija se vodi dobrai zdrava ekonomska politika. Inaku, dolgot na zem-java kon stranstvo na krajot na fevruari godinavaiz nesuva 2.368,86 milioni dolari.

ME\UNARODNIOT MONETAREN FOND I SVETSKATA BANKA NE SE PROTIV NAJAVATA DEKA MAKEDONIJA PREDVREME ]E SE RAZDOL@I SO NIV

- Sposobnosta na Makedonija predvreme da go ot -pla ti dolgot e signal na zajaknata ekonomija, i, odas pekt na Fondot, go poddrùvame toa. Toa e signalna zajaknuvawe. Kako i da e, o~ekuvame da ja pro dol -ì me silnata sorabotka so makedonskite vlasti -izjavi Mark Grific, {efot na MMF za Makedonija.

I Svetskata banka ja pozdravi odlukata na Vla da -ta predvreme da i vrati del od dolgovite, iako sme -ta deka vo periodot na reformi prisustvoto na ban -ka ta e potrebno.

- Sigurno se potrebni dopolnitelni finansii voMakedonija. Potrebni se novi investicii vo sled-nite godini, a i za reformite se potrebni finansii,taka so zadovolstvo o~ekuvame da sorabotuvame -re ~e Sandra Blumenkamp, pretstavnik na Svetskaban ka.

Spored dogovorenata strategija, Svetska banka voslednite ~etiri godini na Makedonija treba da ipozajmi od 220 do 280 milioni evra za reformskipro ekti. So MMF sorabotkata e sigurna do avgust2008 godina.

- Od sostojba vo koja ni bea neophodni sredstvataod MMF, dojdovme vo sostojba da ne gi koristimeras polo`livite sredstva, ne vle~eme sredstva i odtu ka }e ocenime kakov tip na sorabotka }e imame void nina - veli Trajko Slaveski, minister za finan-sii.

Aktuelni vesti

52

Doma{nite analiti~ari ocenuvaat, deka e dobrorezervite koi iznesuvaat milijarda i 800 milionievra produktivno da se iskoristat, bidej}i }e seza{ tedat pari za kamati i }e se namali zavisnostana zemjata od svetskite finansiski institucii.

POMALITE DAVA^KI DONESOA POVE]E PARI VO BUXETOT

Vo prvite ~etiri meseci od godinava, prihodite voBuxetot vrz osnova na personalniot danok od dohodi danokot od dobivka se pogolemi za 20 otsto od pro -ek ciite. Toa e u{te podobar rezultat od onoj za pr -vi ot kvartal koga natfrlaweto iznesuva{e 12 ot -sto.

- Presmetaniot rizik se isplatuva - veli minis-terot za finansii Trajko Slaveski, koj ohrabren odprihodite vo dràvniot Buxet, o~ekuva godinava dase ostvarat ambicioznite vladini proekcii za eko -nomski rast od 6 otsto.

Kako {to e poznato, od po~etokot na godinava, voMa kedonija se vovede t.n. ramen danok, pri {to stap-kite na personalniot danok od dohod i na danokot oddobivka se svedoa na 12 otsto, a od 1 januari idnatagodina tie }e se namalat na 10 otsto.

Rezimiraj}i ja rabotata na Ministerstvoto za fi -nansii, ministerot Slaveski na prviot proletenkok tel re~e deka donesenite zakonski izmeni i oniekoi se vo podgotovka }e pridonesat za podobruvawena ce lo kup niot ambient vo dràvata. Toj o~ekuvade ka liberalizacijata na bankarskiot pazar so no -viot za kon za banki, koj ovozmoùva otvorawe fili -jali na stranski banki, }e ja zgolemi konkurencijatai }e gi namali kamatite.

- Ova ne e igra so rezultat nula, pri {to ne~ijado bivka istovremeno e zaguba za drug - re~e minis-terot Sla ves ki. Naprotiv, site dobivaat od zgole-menata kon ku ren cija.

CARINATA ODBELE@A JUBILEJ SO 50% POVE]E NAPLATENI PRIHODI

Vo prvite tri meseci od godinava, procentot nanap lata na prihodite po osnov na carinata se zgole-meni za 50% vo sporedba so lani, istiot period. Toase dolì na zgolemeniot uvoz na stoki, no i na poe-fikasna naplata na dava~kite od uvoznicite kondràvata. Ova go izjavi Van~o Kargov, generalniotdi rektor na Carinskata uprava na Makedonija, napres konferencijata po povod 15 godini samostojnodeluvawe na ovaa institucija.

Po toj povod, kako {to izjavi vicepremierkata zaevrointegracii na Makedonija, Gabriela Konevska-Trajkovska, Carinskata uprava }e donira del od zap -

le netata stoka vo tekot na carinskoto rabotewe naosum humanitarni i zdravstveni institucii, kakodo movi za deca bez roditeli i domovi na zdravje.

Inaku, spored Konevska-Trajkovska, Carinskataup rava e me|u prvite koi se re~isi celosno kondi-cionirani za integrirawe kon Evropskata unija. Ce -los noto kondicionirawe i harmonizirawe na Ca ri -nata, re~e Trajkovska, mora da zavr{i do 2010 godi-na.

Spored Kargov, se u{te ostanuva otvoreno pra {a -we to na dolgot na nekolku kompanii kon dràvata zaneplateni carinski dava~ki vo iznos od 30 milionievra, koi se re{avaat regionalno po carinskite is -pos tavi niz dràvata.

XONSON METI DO 2009 GODINA ]E PO^NE DA PROIZVEDUVA KATALIZATORI VO BUNARXIK

Britanskata kompanija Xonson Meti vo 2009 godi-na }e po~ne da proizveduva katalizatori vo Bunar -xik, najavi pretstavnikot na Xonson Meti, KolinXef ri, na potpi{uvaweto na Memorandumot za so -rabotka so Vladata.

- Razgledavme 10 zemji me|u koi Ungarija, Polska,ê{ ka, Slova~ka, Hrvatska, a Makedonija ima{epred nost vo odnos na na{ite najzna~ajni kriteriumi- kvalitetnata i dostapna rabotna sila, niskitetro {oci za rabotna sila, kako i stimulativnitemer ki na Vladata, danocite i taksite za zemji{teto.Xefri naglasi deka odlukata e kone~na i oti kom-panijata ne razmisluva za drug izbor.

Xonson Meti proizveduva avtomobilski kataliza-tori, a odlukata da vleze na makedonskiot pazarpro izleguva i od nivnata potreba za zgolemuvawe natradicionalnite proizvodni kapaciteti. Xefri neja precizira{e visinata na investicijata, tuku samonavede deka stanuva zbor za milioni evra i stoticivrabotuvawa.

Premierot Nikola Gruevski izrazi zadovolstvo ododlukata na Xonson Meti. Toj re~e deka toa e golem


53

predizvik za Makedonija, za proizvodstvenite kom-panii {to rabotat vo zemjata koi moè da stanatniv ni partneri i seriozen signal za drugite strans-ki kompanii za investirawe vo Makedonija.

Sposobnosta na Makedonija da privle~e golemifir mi kako Xonson Meti e mnogu pozitiven signal zana{ite prednosti, atraktivnite i niski tro{oci istrate{kata lokacija, istakna premierot Gruevski.

Toj najavi deka, pokraj ovaa, ima i desetina drugikompanii koi se vo napredna faza za vloùvawe voMakedonija, a kompanija od Island e blisku do odlu-ka za investirawe vo bankarskiot sektor.

MOBILKOM AVSTRIJA ]E INVESTIRA70 MILIONI EVRA I ]E VRABOTI 200 LU\E

Mobilkom Avstrija }e vloì 70 milioni evra vorazvoj na biznisot vo Makedonija i }e vraboti 200do ma{ni stru~waci, izjavi Boris Nem{i}, glaveniz vr{en direktor na Telekom Avstrija Grup, na do -de luvaweto na licencata za rabota od strana naAgen cijata za elektronski komunikacii (AEK).

- Za pet do {est meseci }e ima namaluvawe nacenite na telekomunikaciskite uslugi, koga }e bidepu{tena vo upotreba i prvata linija na Mobilkom -istakna Nem{i}.

Nem{i} i Kosta Trpkovski, direktorot na Agen ci -jata za elektronski komunikacii, ne sakaa da otkri-jat koj }e bide prefiksot na tretiot mobilen opera-tor vo Makedonija. Tie ne otkrija nitu koj }e bidebrendot so koj mobilniot operator }e se pojavuva nadis pleite na mobilnite telefoni na negovite ko -risnici.

Za da dobie licenca za rabota, odnosno za vr{ewetelekomunikaciski uslugi za period od 20 godini,kako {to predviduva zakonot, Mobilkom Avstrija voMakedonija registrira{e Dru{tvo za komunikaciskiuslugi so ime "Nov Operator# Dooel Skopje.

Avstriskata grupacija ima mobilni operatori vo{est zemji: Avstrija, Hrvatska, Slovenija, Srbija,

Bu garija i Linhten{tajn. Kompanijata ima 6.000 vra -bo teni koi opsluùvaat pove}e od 10 milioni ko -ris nici.

TURSKI YARDIMCI ]E GRADI MLEKARSKI KOMPLEKS VO MAKEDONIJA

Turskata kompanija Yardimci od gradot Edrene, }einvestira pet do {est milioni dolari vo izgradbana integriran mlekarski kompleks vo Makedonija,koj bi vklu~il fabrika za mleko i mle~ni proizvo-di, no i zemji{te i stoka vo nivna sopstvenost. Ovago izjavi turskiot biznismen Mustafa Jardimxi,sop stvenik na kompanijata Yardimci, koj voedno e i~len na Bordot na TOOB (Unija na komori i stokoviberzi na Turcija) i pretsedatel na Stokovata berzana Edrene.

- Planiram da investiram vo integriran kapa ci -tet. Eden del od toa bi bilo zemji{te za proizvod-stvo na zemjodelski kulturi, drug del }e bide sto -~ar stvo i tretiot del }e bide proizvodstveniot po -gon - objasni Jardimxi.

Jardimxi re~e deka vo momentov negovata kompa -ni ja vr{i istraùvawa za investicijata.

- Vo momentov sme vo potraga po lokacija, a sporedinformaciite {to gi imam, Isto~na Makedonija bibi la prifatliva za kupuvawe na zemji{te - veli toj.

Jardimxi veli deka samo fabrikata i zatvoreniotprostor na integriraniot kapacitet bi opfa}alene kade okolu pet iljadi kvadratni metri.

Spored Jardimxi, pogodno za negovata kompanija etoa {to vo Makedonija ima niski danoci, no problemim pretstavuvaat visokite pridonesi koi se pla}aatza vrabotenite.

Yardimci e edna od pogolemite kompanii vo gradotEdrene. Ima i nekolku filijali niz Turcija. Se zan-imava so proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodii na drugi zemjodelski proizvodi.

EDNO[ALTERSKI SISTEM ZA UVOZ I IZVOZ NA STOKI

Vladata podgotvi Strategija za voveduvawe na ed -no {alterski sistem pri uvoz, izvoz i kontrola nastokite na grani~nite premini za da se poednostavatcarinskite proceduri. Vladiniot portparol, IvicaBocevski, najavi deka so edno{alterskiot sistem }etreba da se zabrza protokot na stokite na preminitei da se namalat tro{ocite na firmite i na institu -ciite. Potrebnite dokumenti i ponatamu }e se pod-nesuvaat do site nadle`ni institucii, no stokata }ese kontrolira edna{ i na edno mesto. Bocevski velideka razli~ni organi dosega gi kontrolirale sto ki -te na carinskite terminali i toa bilo pre~ka za

Aktuelni vesti

54

razvojot na nadvore{nata trgovija i na ekonomijata.- Edno{alterskiot sistem ja olesnuva dostapnos-

ta do informaciite i so nego }e bide zabrzan ipoed nostaven protokot na informacii me|u javniot ipri vatniot sektor. So ovoj sistem treba da im se po -mog ne na firmite, a ne toj da funkcionira za pot re -bite na dràvnata administracija - veli port pa -rolot Bocevski. Neodamna, stopanstvenicite po ba -raa od Carinata da vovede integrirano gra ni~ no up -ra vuvawe i edno{alterski sistem za da se za brza

pro tokot na stoki i uslugi. Od direktorot na Ca rin -skata uprava, Van~o Kargov pobaraa da se obez bedatjasni i transparentni proceduri i pra vi~ na naplatana uvoznite dava~ki.

Direktorot Kargov, pak, voveduvaweto na edno -{al terskiot sistem go najavi za po~etokot na nared-nata godina. Do toga{ treba nasokite od Strategijatada se realiziraat vo zakonski merki. Carinata naovoj ambiciozen proekt raboti so agencijata USAID.Pokraj Carinskata uprava kako nositel na aktivnos-tite na proektot, vo negovata realizacija }e sevklu ~i i Nacionalnata komisija za integrirano gra -ni~no upravuvawe

HRVATSKA PODRAVKA ]E GO PRO[IRI PROIZVODSTVOTO VO MAKEDONIJA

Hrvatskata kompanija Podravka najavi deka }e gopro{iri svoeto proizvodstvo vo Makedonija, vo de -lot na prerabotka na ovo{je, zelen~uk i meso.

Podravka vsu{nost bara makedonski partner so kojbi proizveduvale pod hrvatskiot brend. Hrvatskatakompanija bi koristela doma{ni surovini i bi an ga -ì rala doma{na rabotna sila.

Kompanijata Jugotutun od Sveti Nikole proizvedu-va gula{ i |uve~ za potrebite na Podravka.

Menaxerite na Podravka, kako dobra strana naMa kedonija go navedoa CEFTA dogovorot, so koj odzem jata moè da se izvezuva pod povolni carinskiokolnosti vo drugite CEFTA zemji.

Podravka ve}e gi pro{iri svoite proizvodni ope -ra cii vo ê{ka i Polska, a sledna destinacija zainvestirawe bi bila Makedonija, rekoa pretstav ni -cite na hrvatskata kompanija.

VO STRUMI^KIOT REGION RABOTA ZA1.300 SEZONSKI RABOTNICI

Vo ~etirite op{tini vo Strumi~kiot region godi-nava se o~ekuva da bidat vraboteni nad 1.300 sezon-ski rabotnici koi se vodat kako nevraboteni naspisokot na Agencijata za vrabotuvawe. Vo tutunsko-to pretprijatie "Strumica tabak#, vo ekot na obra -bot kata i fermentacijata na otkupeniot tutun, ve}ese vraboteni 170 sezonski rabotnici, od koi pogo le -miot del se èni.

Godinava, na lozovite plantaì na "Strumi~koPo le# i vo oranèriite za ranogradinarski proiz -vo di na "Plodno Pole# }e bidat angaìrani 700 se -zon ski rabotnici. Vo fabrikata za konzervirawezelen~uk i ovo{je, koja e vo faza na rekonstrukcija,se o~ekuva vo periodot od juli do noemvri da bidatvraboteni od 150 do 200 lica na opredeleno rabotnovreme.

Vo javnoto pretprijatie "Komunalec# za odrùvawena gradskite parkovi i na zelenite povr{ini od ja -ven karakter, kako i na punktovite za otkup na gra -di narski proizvodi, vo tekot na letoto }e bidat an -ga ̀ irani stotina sezonski rabotnici.

DOGOVOR ZA ZA[TITA NA INVESTICIITE

Ministerot za stranski investicii, Gligor Ta{ ko -vi}, go potpi{a dogovorot za pottiknuvawe i za{ -tita na investicii so OFID, fondot za me|unarodenrazvoj.

Dogovorot za za{tita na stranskite investiciitre ba da ja promovira i da ja unapredi sorabotkataso zemjite-~lenki na OPEK, a istovremeno i da japotvrdi opredelbata na Vladata za pottiknuvawe iza{tita na stranskite investicii.

Dogovorot }e bide dostaven pred Parlamentot zara tifikacija, a odredbite od ovoj Dogovor se o~e ku -va da imaat pravna va`nost vo pretstojnite nekolkumeseci.

OFID e razvojna finansiska institucija koja imaza cel da ja promovira sorabotkata me|u ~lenki naOPEK i ostanatite zemji vo razvoj. Vo Fondot ~lenu-vaat 13-te zemji-~lenki na OPEK - Alìr, Gabon,In donezija, Iran, Irak, Kuvajt, Liban, Nigerija, Ka -


55

tar, Saudiska Arabija, Obedinetite Arapski Emi ra -ti i Venecuela.

OD SVETSKATA BANKA 30 MILIONI DOLARI

Bordot na direktori na Svetskata banka, voramkite na novata Strategija za partnerstvo so Ma -ke donija, v~era odobri 30 milioni amerikanski do -la ri za vtoriot Zaem za razvojni politiki - PDPL 2.Parite se za poddr{ka na naporite na Vladata zapodobruvawe na investiciskata klima i jaknewe namenaxmentot vo javniot sektor.

PDPL 2 e vtor, od vkupno tri zaemi, {to }e se do -de lat vo period od tri do ~etiri godini.

- Reformite poddràni od PDPL se za odr`livekonomski razvoj i zgolemuvawe na brojot na vra bo -teni - izjavi Brus Kortni, {ef na timot na Svetskabanka za Makedonija. Programata vklu~uva reformivo sudstvoto, na pazarot na trud, vo finansiskiotsektor, vo delot na delovnata regulativa, kako i vosektorite na javnata administracija, zdravstvoto idecentralizacijata.

IZGRADBATA NA KOMPLEKSOT ERA SITI NA SKOPSKI SAEM PO^NUVA GODINAVA

Pretsedatelot na upravata na ERA Velewe, GvidoOmladi}, najavi deka godinava }e po~ne izgradbatana eden od objektite od biznis centarot ERA Siti, vokoj }e bidat vloèni vkupno 150 milioni evra.

Omladi} re~e deka izgradbata }e po~ne so delov-nata zgrada na 10 kata, na povr{ina od 30 il jadikvadratni metri. Delovnata zgrada }e bide smes tenana mestoto na porane{niot salon za Mer cedes.

Po biznis centarot }e bide izgraden i trgovskiotcentar i drugite pridru`ni sodrìni. Celiot pro ektERA Siti treba da bide zavr{en za tri do pet go dini.

ERA Velewe na 100.000 kvadratni metri }e inve-stira 150 milioni evra i }e vraboti 900 lu|e.

Za izgradba na ERA Siti, vo ogromniot trgovskicen tar }e bidat investirani 120 milioni evra. Vonego }e ima nekolku posebni objekti: mal sportskipaviljon za tenis, aerobik, fitnes, sauna i bifea,staklen paviljon so butici, galerii, restorani i ka -fu liwa, i golem paviljon so mebel, tepisi, zavesi,stak lo, porcelan. Kompleksot }e ima i izlo`beno-tr govski centar so hipermarket i butici, i zabavencentar so sedum mali multi-kina, kako i edna gole-ma fontana i prostor za izlo`bi na otvoreno.

Vo funkcija na ERA Siti i delovnata zgrada,Skopski saem }e izgradi i dve katni garaì kade }emoàt besplatno da se parkiraat 5.000 avtomobili.

ERA Siti }e bide izgraden po primerot na BTCcentarot vo Qubqana, koj godi{no go posetuvaat 18milioni lu|e.

MAKEDONIJA I CRNA GORA ]E JA INTENZIVIRAATSTOPANSKATA SORABOTKA

Makedonija i Crna Gora }e gi intenziviraat ak -tiv nostite za podobruvawe na stopanskata sorabot-ka. Ova be{e dogovoreno na sredbata pome|u bizniszaed nicite na ovie dve zemji na makedonsko-cr no -gor skiot deloven forum vo Skopje.

Zaedni~ka e ocenata deka vkupnata trgovska raz-mena ne e na nivoto koe {to go dozvoluvaat potenci-jalite i mo`nostite za sorabotka.

- Vkupnata trgovska razmena, koja vo 2006 godinados tigna 17,8 milioni evra, ne obvrzuva na zaed ni~ -ki zalo`bi za podobruvawe na stopanskata sorabot-ka. Neophodno e dvete strani da gi zapoznaat sekto -ri te, stopanskite subjekti i kapacitetite so celvos postavuvawe nova delovna sorabotka ili pro -dol ̀ uvawe na dosega{nata, vrz novi osnovi - po ra -~a pretsedatelot na makedonskata Stopanska komo-ra, Branko Azeski.

Azeski, kako prioritetni gi poso~i investiciitevo infrastrukturata i u~estvoto na privatniot ka -pi tal vo javnite raboti. Spored nego, regionalnatazona za slobodna trgovija e predizvik i {ansa zarazvoj, no istovremeno moè da bide i vistinska za -kana za opstanokot na mnogu biznisi dokolku ne se vosostojba da ja podignat svojata konkurentnost do niv-oto na globalnata.

Azeski, isto taka, pobara od Stopanskata komorana Crna Gora da lobira kaj sopstvenata Vlada zauki nuvawe na taksata od 2,5 evra {to dnevno ja pla -}aat na{ite grade`ni rabotnici.

Pretsedatelot na Stopanskata komora na Crna Go -ra, Vladimir Vukomirovi}, ukaà na mo`nosta za

Aktuelni vesti

56

mno gu pointenzivna sorabotka i razvoj na me|usebni -te biznis relacii na dvete zemji.

- Na{ite firmi mora da najdat nova plodna po~vaza sorabotka. Moème pove}e i podobro da sorabotu-vame - re~e Vukomirovi}. Vo ramkite na forumot,sto panskite komori na Makedonija i Crna Gora pot -pi {aa Memorandum za formirawe makedonsko - cr -nogorski deloven sovet, so {to e napraven prviotkon kreten ~ekor za unapreduvawe i prodlabo~uvawena stopanskata sorabotka vo site sferi, kako nabilateralno nivo, taka i od aspekt na zaedni~kinas tap na treti pazari.

STRANSKI KOMPANII SAKAAT DA INVESTIRAAT VO BIZNISOT SO VETERNICI

Pove}e stranski kompanii se zainteresirani zavloùvawe vo izgradba na veternici. Pogolemiotbroj kompanii ve}e se obratile do Ministerstvotoza ekonomija od kade barale uslovi za mo`nostite zainvestirawe vo ovoj biznis.

Najverojatno }e se primeni modelot privatno-javno partnerstvo, odnosno privatnite kompaniizaedno so Elektrani na Makedonija (ELEM) }e inve-stiraat vo izgradba na vetro parkovi.

Vo momentov, ekspertski tim na ELEM vr{i is pi -tu vawa na ~etiri lokacii. Do juni treba da bidat go -to vi prvite rezultat po {to }e se znae koi lokaciise najpovolni za investirawe, odnosno kade e najpo-volna silinata i nasokata na veterot.

Vo proektot se vklu~i i Svetskata banka koja }eobez bedi tehni~ka pomo{.

Prvi~nata analiza na ELEM pokaà deka Make do -ni ja od veter moè da dobiva 100 gigavati elek tri~ -na energija godi{no.

Na lokaciite koi }e se se pokaàt kako najpovol-ni za izgradba na vakvi energetski objekti }e bidatizgradeni veterni parkovi so instalirana mo}nostod 20-30 megavati.

Od ELEM najavuvaat i novi ispituvawa na drugilokacii otkako }e go zavr{at tekovnoto.

Avstriskata kompanija Nova energija formira{esvoja firma vo Makedonija preku koja }e gradat 30ve ternici vo Gevgelija po te~enieto na rekata Var -dar.

Vo me|uvreme, Regulatornata komisija za energeti-ka, zaedno so Svetskata banka, ve}e raboti na iz got -vu vawe na nov tarifnik za energijata dobiena odve ter. Pretsedatelot na komisijata, Slave Iva nov -ski, izjavi deka tarifnikot }e garantira povisokiceni za strujata dobiena od veter. Za razlika od ta -rif nikot za struja od mali hidrocentrali, ovoj tar-ifnik }e predviduva edinstvena cena nezavisno odinstaliranata mo}nost.

ELEM STANA ^LENKA NA EVROPSKATA ASOCIJACIJA NA MALI HIDROCENTRALI

Dràvnata kompanija za proizvodstvo na elek-tri~na energija, AD Elektrani na Makedonija(ELEM), stana oficijalna ~lenka na AsocijacijataESHA (European Small Hydropower Association).

Vo soop{tenieto na ELEM se veli deka ESHA e ne -profitna me|unarodna asocijacija formirana vo1989 godina po inicijativa na Evropskata komisija.

ESHA voedno e i osnova~ na Evropskiot sovet zaobnovliva energija (EREC) koj gi zdruùva najgo le -mi te proizveduva~i na obnovliva energija, kako iis traùva~ki asocijacii. ESHA vaì za mo}na lobigru pa za obnovliva energija vo EU, se veli vo soop -{te nieto od ELEM.

GASPROM VLEGUVA VO MAKEDONIJA

Ruskiot naften gigant "Gasprom# vleguva na make-donskiot pazar. Ruskata kompanija bi bila vklu~enavo realizacija na kompenzaciskiot dogovor me|u ma -ke donskata i ruskata vlada za podmiruvawe na rus -kiot klirin{ki dolg kon Makedonija. So dogovorot,koj naskoro treba da go potpi{at dvete vladi, ruska-ta strana treba da u~estvuva vo gradeweto na ~etirigasovodni proekti vo zemjava. Vo proektite kakopartner bi se vklu~ila i "Gasprom#. Ova go potvrdi-ja pretstavnici na Ruskata ambasada vo zemjava i odVladata.

Tie velat deka ova e zna~aen proekt, koj }e prido -ne se za razvojot na zemjata. Vo razgovorite so me {o -vitata rusko - makedonska komisija, makedonskiotpregovara~ki tim gi definira{e kako prioritetniza zemjava realiziraweto na primarniot i sekun-darniot gasovoden sistem okolu Skopje i izgradbatana dva magistralni vodovi.

Prviot treba da se gradi na trasata od Kle~ovcekon [tip, a so cel slobodnata ekonomska zona vo[tip da ima dotok na gas. Vtoriot sistem }e bide od


57

Skopje kon Tetovo za da moè severo-zapadniot delna Makedonija da ima pristap do gas.

Naskoro se o~ekuva da se ostvari najavenata pose-ta na vicepremierot Zoran Stavrevski na Rusija, ko -ja edna{ be{e odloèna po barawe na ruskata stra -na.

Vo poseta na Skopje be{e delegacija na gradskataadministracija na Moskva predvodena od rako vo di -te lot, Vladimir Lebedev, koja so gradskite vlastido govorila intenzivna sorabotka so skopskite javnipretprijatija. Rusite se podgotveni da im ispora~aatna JP "Ulici i pati{ta# i na JP "Komunalna higiena#nova tehnologija za sobirawe na smetot. Rusija, so -ra botkata me|u dvete zemji ja gleda vo grade` ni{t -vo to i bara makedonskite grade`nici da se vklu~atvo izgradba na okolu 50-tina visokokatnici vo Mos -kva.

"ALEKSANDAR VELIKI# I OTVORA "VOJNA# NA KONKURENCIJATA

Skopskiot aerodrom "Aleksandar Veliki# i ohrid-skiot "Sveti Apostol Pavle# }e gi namalat cenite zaopsluùvawe za najmalku 10 procenti, vo odnos naaerodromite vo regionot. So ovie merki se o~ekuvada se stimuliraat aviosoobra}ajot vo zemjava i kon -ku rentnosta na aerodromite. Ova go soop{ti minis-terot za transport i vrski, Mile Janakieski, pre -zen tiraj}i go noviot cenovnikot na JPAU "Ma ke do ni -ja# spored koj dvata makedonski aerodroma }e stanatnajevtini vo regionot, bidej}i cenite na "AleksandarVeliki# prose~no se namaluvaat do 17 procenti, a na"Sveti Apostol Pavle# do 27 procenti.

- ]e ima cena od nula evra {to }e bide namenetaza organizirani turisti~ki letovi na aerodromot voOhrid i nosewe turisti so obezbedeno smestuvawe.Popust od 40 procenti predvideno e da ima za novitedestinacii vo prvata godina, 15 procenti za vtoratagodina, no i popust od 50 procenti za prenaso~eni

le tovi od Skopje vo Ohrid, zaradi lo{i vremenskius lovi. Se zgolemuva i popustot za me|unarodni le -tovi koi gi povrzuvaat dvata aerodroma vo zemjavaod 20 na 50 procenti, informira{e ministerot Ja -na kieski.

Za Zoran Krstevski, direktor na JPAU "Make do ni -ja#, so izmenite vo cenovnikot treba da se ovozmoìrazvoj na aviosoobra}ajot, a so toa da se pottiknatno vi investicii i razvoj na turizmot. Isto taka, sona maluvaweto na cenite na opsluùvaweto, Skop -ski ot aerodromot }e stane poevtin od Pri{tinskiotaerodrom, koj se smeta za najgolem regionalen kon -kurent. Krstevski smeta deka namaluvaweto na cen-ite nema negativno da se odrazi na raboteweto napretprijatieto, bidej}i se o~ekuva da predizvikazgo lemuvawe na obemot na soobra}aj.

- Otkako na avioprevoznicite im be{e najavenona maluvaweto na cenite, ve}e vo prvite tri meseciod godinava brojot na prevezeni patnici e pogolem za13 procenti vo odnos na istiot period lani - veliKrstevski. Toj pojasnuva deka ako se ostvari istiotsoobra}aj kako lani, }e ima namaluvawe na priho -dite za okolu 200 iljadi evra. No, tie sredstva }e sekompenziraat so priliv od zgolemuvawe na obemotna soobra}ajot, {to pak se temelat na planiraniteinvesticii za 2008 godina.

Krstevski gi sporedi cenata na opsluùvawe voSkopje so sosednite aerodromi. Toj kaà deka za isttip avion kako {to e na primer "Boing 737" ako cena-ta vo Aleksandar Veliki iznesuva 950 evra, naPri{tinskiot aerodrom istata usluga }e se naplatiza 1.395 evra, vo Tirana za 1.350, dodeka vo Belgrad1.062 evra, no bez taksi za vlez niz terminalnatazgrada. Krstevski najavi subvencija za avtobuskikar ti za patnicite od Skopje do Pri{tina, za samopet evra, a toa spored nego }e ovozmoì sorabotka iso niskobuxetnite kompanii koi imaat najniski cenina patni~kite bileti.

Ohridskiot aerodrom "Sveti Apostol Pavle#, soiz menetiot cenovnik na aerodromskite uslugi, kojvaì od 27 april ovaa godina, gi namali cenite nauslugite za 27,7%.

Na dene{nata sredba na prvite lu|e na ohridskiotaerodrom so triesetina pretstavnici na turis ti~ -ki te agencii od Ohrid i Struga, Hotam i Atam, be{eis taknato deka vo odnos na prifa}aweto i otpremu-vaweto na avionite (hendlingot) Ohridskiot aero-drom e najevtin vo regionot. Za obezbedeni turis -ti~ ki letovi do Ohrid hendlingot e bez pari, a zaavio prevoznicite koi otvoraat novi linii za Ohrid,vo prvata godina od raboteweto, cenite na hendlin-got se namaleni za 40%.

Pogolemi pogodnosti, kako {to be{e najaveno, }eima i za biznis avijacijata.

Aktuelni vesti

58

Se o~ekuva vaka namalenite ceni da gi zaintere-siraat i avioprevoznicite i turoperatorite i se ga{ -niot prosek na patnici na ohridskiot aerodrom od 60iljadi patnici godi{no da se zgolemi na 200 iljadi.

Kapacitetot na ohridskiot aerodrom e 750 iljadipatnici godi{no, odnosno dnevno moè da se prifa-tat i otpremat nad 50 avioni.

KAFETIN E PROGLASEN ZA ZLATEN "SUPERBREND# VO SRBIJA

Brendot Kafetin na Alkaloid AD Skopje ja dobipres ti`nata nagrada zlaten "Superbrend# vo kate-gorijata farmacevtski proizvodi, vo konkurencijana 2.800 brendirani proizvodi prisutni na srpskiotpazar, na marketing manifestacijata "Super brend#{to se odrà vo Belgrad.

Nagradi se dodeluvaa vo vkupno 34 kategorii, aKa fetin vo svojata kategorija gi pobedi konkurent-nite brendovi Aspirin, Dureks, Ferveks, Hemofarmi Oligovit.

Kafetin i negovite ekstenzii se prodavaat vo po -ve }e od 15 zemji.

- Ova e golema ~est za na{ata kompanija i u{teeden dokaz deka Alkaloid dobro se kotira na stran-skite pazari. Nagradata zlaten Superbrend e rezul-tat na dolgogodi{nite investicii vo brendot Ka -fetin koj postoi 50 godini - izjavi generalniot di -rektor na Alkaloid.

Toj istakna deka za da se prodava proizvodot vostranstvo potrebni se mnogu investicii, dobrastrategija i vizija, no kako {to naglasi, pred se tre -ba da se ima dobar proizvod.

Izborot na 34-te super-brendovi go napravi 17-~le no ekspertsko ìri i nekolku stotici srpskipot ro{uva~i.

Sr|an [aper, pretsedatel na Sovetot na "Su per -brends# i generalen direktor na TNS Medium Gallupre ~e deka brendovite svojata vistinska vrednost japo kaùvaat na pazarot, a idejata na "Superbrends" e

da go stimulira investiraweto na doma{nite pro iz -vo diteli vo sopstvenite proizvodi.

Megu Superbrendovite na Srbija, pokraj Kafetinotse i festivalot Egzit, Koka kola, Mercedes Benc,Si mens, VMA, Svarovski, Nivea, Soni, Najk, Smoki,Nes kafe, Politkin zabavnik, B92 , Viza...

Ova priznanie se dodeluva vo poveke od 60 zemjivo svetot od strana na "Superbrends Interne{enel#.

SKOVIN ]E IZVEZE DVA MILIONI [I[IWA VINO VO RUSIJA

Vinarskata vizba Skovin sklu~i trigodi{en do go -vor za izvoz na pove}e od dva milioni {i{iwa vino,so firmata MoRo, koja e najgolemiot uvoznik i dis-tributer na alkoholni pijaloci za teritorijata naRu sija, informiraat od menaxmentot na Skovin.

Prvata pratka, koja }e bide ispora~ana do krajotna april, vklu~uva 28.800 {i{iwa vino (po 3.600 {i -{i wa od osumte sortni vina: Muskat, [ardone, Se -mijon, Makedonsko belo, Makedonsko crveno, Kale,Vranec i Teran). Toa }e bide prviot direkten izvozna Skovin vo Rusija.

Do krajot na ovaa godina vo Rusija }e bidat iz ve ze -ni 350 iljadi {i{iwa vino, slednata godina pove}eod 500 iljadi {i{iwa, a vo 2009 godina pove}e odeden milion {i{iwa vino na Skovin.

Od vinarijata velat deka podgotovkite okolu pr -viot izvoz vo Rusija te~at spored planot i deka dokra jot na mesecov }e ja ispora~aat prvata koli~ina.

Pregovorite so ruskata kompanija-uvoznik traelepove}e od edna godina, a spored dogovorot, vinata naSkovin vo Rusija }e se prodavaat vo maloproda`nitesinxiri.

TERME OLIMIJA I PASKALIN ]E VLO@AT 10 MILIONI EVRA VO SPA-CENTAR VO GEVGELISKOTO SELO SMOKVICA

Gevegeliskoto selo Smokvica e mestoto koe slo -ve ne~kiot investitor "Terme Olimija# i doma{natakom panija "Paskalin# go izbraa za izgradba na novrek reativen centar vo koj }e bidat vloèni okolu 10mi lioni evra.

Na povr{ina od 4,5 hektari, }e se gradi hotel so150 legla i kompleks od bazeni koi }e ja koristattermalnata voda od rekata Vardar.

CABLETEL GI KUPI 13-TE KABELSKIOPERATORI ZA 20 MILIONI EVRA

Bugarsko-amerikanskata kompanija CableTel plati20 milioni evra za prezemawe na 13-te kabelskiope ratori vo Makedonija, a }e vloì u{te 20 milio -


59

ni evra za razvoj na kabelskata mreà i kupuvaweno va oprema so koja }e se ponudat novi uslugi na pa -zarot, kako {to e Triple Play, Video on demand i fik-sna telefonija.

Mile Kokotov, porane{niot sopstvenik na Kadis,potvrdi deka prezemaweto e zavr{eno.

Spored dogovorot so CableTel, Kokotov i sopstve -nikot na Zora i na Zora Kabel, Stojan \orgoski, }ebi dat del od menaxerskiot tim koj vo Makedonija }erakovodi so 13-te operatori.

Inaku, CableTel na krajot na april ve}e ima{e up -la teno 10% od vkupnata suma za akvizicija na ope -ra torite: Zora, Zora kabel, Kabelskop, Maksat iNau movski, Kabelsat, Galaksi, site od Skopje, Ka -bel foks od Ko~ani, Astra99 i Starks od Kumanovo,Ka dis 2002 od [tip, Sprint i Multikom od Veles iSat Media od Tetovo.

PROGRAMATA BILKARSTVO NA ALKALOID DOBI HACCP STANDARD I SE OZNAKA

Proizvodnata programa od bilki "Bilkarstvo#, kojae sostaven del na proizvodstvoto na Alkaloid ADSkopje, neodamna go dobi HACCP sertifikatot zapro izvodstvo na bezbedna hrana.

Sertifikatot se odnesuva na ~aevite, aditivite,za~inite, su{eniot zelen~uk, prehranbenata sol i na"Za~inal#.

Sertifikacijata ja izvr{i poznatoto Sertifi ka -cio no telo OQS Quality Austria od Avstrija.

Od marketing oddelot na Alkaloid velat deka naj-golema pridobivka od HACCP sertifikatot za kom-panijata }e bide zadovolstvoto na potro{uva~ite odvisoko kvalitetnata i bezbedna hrana koja tie }e jakoristat.

Alkaloid istovremeno se zdobi i so znakot SE, kojozna~uva soobraznost so medicinskite rentgen fil-movi. Ova u{te edna{ potvrdi deka Alkaloid giispolni i postavenite odredbi za proizvodstvo, vosoglasnost so direktivite na EU. Sertifikat gododeli holandskata KEMA Quality B.V.

Alkaloid prethodno gi implementira i trite ISO,sistemi: za upravuvawe so kvalitet, za dobra pro iz -vod na praksa, kako i sistemot za upravuvawe so ì -vot nata sredina. Nivnata primena i primenata nadva ta novi sistema HACCP sertifikatot i SE ozna -ka ta, se u{te edna potvrda za kvalitetot na ope ra -ci ite, procesite i proizvodite na Alkaloid ADSkopje. Toa ja dokaùva sposobnosta na kompanijataus pe{no da plasira proizvodi, duri i na najprobir-livite svetski pazari.

KOSOVSKIOT PAZAR SE OTVORA ZA MAKEDONSKITE ZEMJODELSKI PROIZVODI

Razvojot na regionalnata trgovska razmena poradimalite rastojanija i evtiniot transport treba dabi de predizvik za stopanstvenicite od Makedonija iod Kosovo. So potpi{uvawe konkretni dogovori zaotkup i izvoz na zelen~uk i ovo{je na kosovskiot pa -zar, vo hotelot "Sirius# vo Strumica zavr{i make-donsko-kosovsko bilateralna sredba na stopanskide legacii od zemjodelsko-prehranbeniot sektor ikon zervnata industrija. Sredbata ja organiziraa Ag -ro berzata na Makedonija i stopanskite komori naKosovo i na Makedonija. So toa, tradicionalniotko sovski pazar povtorno se otvora za izvoz na make-donskite zemjodelski proizvodi.

Trgovcite od Kosovo, preku svojata stopanska ko -mo ra, iskaàa golem interes za plasman na gradi-narski proizvodi i ovo{je.

- Se nadevam deka site netarifni barieri {topostojat me|u nas mnogu brgu }e se ukinat i }e dos tig -ne me u{te povisoko nivo na ekonomska sorabotka -iz javi Besim Be~aj, pretsedatel na Stopanskata ko -mora na Kosovo.

Stopanskata komora na Makedonija najavuva noviini cijativa za pro{iruvawe i zgolemuvawe na raz-menata.

- Kosovo e na{ golem stopanski partner, no trebada napravime u{te ne{to na toj plan. Treba da go ra -ti fikuvame dogovorot za CEFTA so Kosovo i zaednoso komorata na severozapadna Makedonija i komora-ta na Kosovo }e povedeme inicijativa za pro{iruva -we na grani~niot premin Jaìnce, kako nov trans-porten koridor - izjavi pretsedatelot na Sto pan -ska ta komora na Makedonija, Branko Azeski.

Vkupnata razmena me|u Makedonija i Kosovo lanidostigna nad 200 milioni evra, vo koja, pokraj naf-tata, grade`nite materijali, cigarite, lekovite imle koto, zna~ajno mesto vo izvozot imaat i zem jo -delsko-prehranbenite proizvodi.

MAKEDONSKITE GRADE@NICI ]E GRADAT OBLAKODERI VO MOSKVA

Rusija bara grade`ni kompanii za izgradba na pe -de setina oblakoderi vo Moskva, Katar ima nedostigod kvalifikuvani grade`ni rabotnici, a vo CrnaGo ra vo tek e intenzivna gradba na turisti~ki objek-ti. Ova se samo del od ponudite koi pristignuvaatde novive do makedonskite grade`ni kompanii odpretstavnicite na politi~kiot i biznis sektor odovie zemji koi neodamna prestojuvaa vo Makedonija.

- Vo Rusija vo tek e golema izgradba i rekonstruk-cija na objektite vo turisti~kiot centar So~i. Toj

Aktuelni vesti

60

grad e kandidat za organizirawe na Olimpiskiteigri vo 2014 godina i ja podgotvuva celata svoja in -fra struktura za taa namena. Vo Moskva, vo maj se or -ga nizira saem za mebel, koj e {ansa doma{nite pro -iz voditeli na mebel da ostvarat kontakti za re -konstrukcija na en te rierite vo So~i. Vo sep temvri}e organi zi ra me seminari na koi }e se ostvaratdirektni kontakti za sorabotka na makedonski iruski fir mi - veli Dejan Bes liev, od Make don sko-ruskata stopanska komora.

Dosega makedonskoto gra de`ni{tvoto na stran-skite pazari e prisutno samo vo forma na izveduva -~i i pod iz ve duva~i na rabotite so angaìrawe naev tina ra botna sila, a vo pomal obem stanuva zbor zacelosni investicii na na{ite grade`ni kompanii.

- So na{i rabotnici nie sme prisutni vo Romanija,Iran, Irak i vo pove}e drugi zemji. Vo Crna Goraprob lem pretstavuva taksata od 2,5 evra koja se pla -}a za angaìrawe na stranski grade`ni rabotnici votaa zemja. Ako za pogolemi raboti se angaìraat i do

1.000 rabotnici, ova suma stanuva golema. O~ekuvameda se ukine ovaa taksa, so {to }e ni se otvori patotza seriozen vlez na toj pazar - veli [ukri [ahini,sopstvenik na gostivarskata grade`na firma "Ozer#,koja vo Skopje go izgradi trgovskiot centar "Ram -stor#. Za brzo re{avawe na problemot so pla}awetona taksa neodamna od biznis delegacija od Crna Gorapobara Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskatako mora na Makedonija.

Spored Ilija [ukarov, zamenik direktor na gra -de` nata kompanija "Mavrovo#, tie gi razgleduvaatmo` nostite za angaìrawe vo Crna Gora, a momen-talno rabotat vo Rusija na pove}e objekti.

-Vo Bugarija go rabotime patot Daskalovo - Dup ni -ca koj e vo zavr{na faza. Ja imame dobieno i rabota -ta na patot ]ustendil - Sofija - veli [ukarov.[an sa za osvojuvawe na pazarite na Bliskiot Istoki na zemjite na MAGREB se pojavi po posetata na na -{a biznis-delegacija na Bugarija, kade stopanskitekomori na dvete zemji dogovaraa zaedni~ki nastap voovie zemji.


61

VISOKI IZNOSI NAGOTOVI PARI VO OPTEK-Pri~ini - Posledici - Re{enija -

D-r Tome Nenovski

D-r Tome Nenovski e profesor i

prorektor na Univerzitetot

American College Skopje. Predava

predmeti od oblasta na

makroekonomijata i finansiite.

Bil zamenik na guvernerot na

Narodna banka na Republika

Makedonija. U~estvuval na pove}e

stru~ni seminari i simpoziumi vo

zemjata i vo stranstvo na temi od

oblastite na makroekonomijata i

bankarstvoto, vo izrabotkata na

Nacionalnata strategija za

ekonomskiot razvoj na Republika

Makedonija i na proektot

"Finansiski menaxment vo

edinicite na lokalna samouprava#.

Ima izdadeno {est stru~ni knigi od

oblasta na bankarstvoto i

makroekonomijata i ima objaveno

preku 250 nau~ni i stru~ni trudovi.

Vo regulirana i razviena ekonomija, koristeweto visokiiznosi na gotovi pari vo optek stanuva luksuz i zaguba (oportuniteten tro{ok), no i odraz na pari~na nekultura

1. Poim i zna~ewe na gotovite pari vo optek

Postojat razni merni edinici za pa -ri~ nata masa vo edna zemja. Toa se ta -ka nare~enite monetarni agregati, koi,vo zavisnost od nivnata opfatnost, seoz na~uvaat kako M1, M2, M3, M4, M5 itn.Ako monetarnata strategija {to cen-tralnata banka ja sproveduva vo konk-tretnata zemja e naso~ena kon ogra ni ~u -va we na porastot na pari~nata masa,to ga{ predmet na monetarno regulira -we (limitirawe) moè da bide nekoj odtie monetarni agregati.

Naj~esto upotrebuvan sinonim za obe-mot na pari~nata masa vo edna zemjapret stavuva monetarniot agregat M1.Toj e so~inet od depozitnite pari {tosto panskite subjekti (pretprijatija,gra |ani, institucii i dr.) gi ~uvaat kajko mercijalnite banki i od gotovite pa -ri vo optek. Takvata struktura na pa -ri~ nata masa e predmet na sekojdnevnosledewe od aspekt na nejzinite golemi -na, komponenti i vlijanie vrz ekonom-skite tekovi vo zemjata.

Predmet na ovaa analiza ne e mone-tarnata strategija na zemjata, pa so toanitu goleminata na pari~nata masa vokon kretnata zemja. Vnimanieto, ovojpat,

}e bide naso~eno kon strukturata napa ri~nata masa vo Republika Make do -ni ja (vo natamo{niot tekst: RM), odnos-no kon pri~inite i posledicite {to vi -so koto nivo na gotovi pari vo optek giimaat vrz ekonomskite tekovi vo zemja-ta, kako i kon mo`nite re{enija za sve-duvawe na nivnata golemina na razumnoi prifatlivo nivo.

Gotovite pari vo optek vo RM vo kon-tinuitet beleàt mnogu visoki iznosipo ve}e godini nanazad. Toa, pak, imase riozni ekonomski implikacii, koi,glav no, se manifestiraat na slednitena ~ini:

a) Visokiot iznos na gotovi pari voop tek sozdava seriozni problemi vo ut -vr duvaweto i vo sproveduvaweto namo netarnata politika na zemjata zatoa{to goleminata na gotovite pari vo op -tek te{ko se kontrolira. Toa, povratno,ja pravi pobaruva~kata na pari vo zem-jata nestabilna, a so toa i te{ko kon-trolabilna. Kontrolata na pari~natapo nuda e, isto taka, mnogu te{ka;

b) Visokiot iznos na gotovi pari voop tek negativno vlijae vrz likvidnostana bankite i ja onevozmoùva nivnataop timalna kreditna multiplikacija;

v) Gotovite pari podleàt na sekojd-nevno tro {e we (abewe), taka {to pe -

“Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovitena Ministerstvoto za finansii”


62

rio di~no mora da se zamenuvaat so no vi. Toa, pak,zaedno so soodvetnata distribucija, pretstavuvazna~aen tro{ok {to Cen tral nata banka treba da goplati;

g) Visokiot iznos na gotovi pari vo optek moè dase opredeli za osnovna pri~ina za razvoj na ta ka na -re ~enata "siva ekonomija#, so site negativnosti {totaa gi manifestira vo raznite sferi na nacional-nata ekonomija.

2. Nivo na gotovi pari vo optekna oddelni zemji

Vo april 1992 godina (mesec na monetarno osa mos -to juvawe na RM), gotovite pari vo optek (popular-nite "ke{# pari) u~estvuvaa so 31 procent vo pa ri~ -na ta masa na zemjata. Denes, petnaeset godini podoc-na, tie pari u~estvuvaat so 52 procenti vo vkupnatapari~na masa na zemjata (preostanatite 48 procentiotpa|aat na depozitnite pari). Prose~noto u~estvona gotovite pari vo optek vo pari~nata masa na zem-jata vo izminatite 10 godini iznesuva{e 50,5 pro-centi, dostignuvaj}i, povremeno, do 55,8 procenti(krajot na 2001 godina). Apsolutnata golemina na go -to vite pari vo optek vo RM vo po~etokot na 2007 go -dina se dviì me|u 12,5 i 13,0 milijardi denari. Toazna~i deka, vo kasite na pretprijatijata i usta no vi -te i vo xebovite na gra|anite sekojdnevno se nao|aatme|u 220 i 230 milioni evra!?

U~estvoto na gotovite pari vo optek vo M1 vo RM eza dva i pol pati pogolemo od soodvetnoto kaj raz -vienite zemji, za, okolu 20-25 procentni poeni nadu~estvoto kaj ponaprednite zemji vo tranzicija i zaokolu 11 procentni poeni nad prose~noto u~estvo kajsite zemji od Centralna i od Isto~na Evropa. Me|uzemjite od toj del na Evropa gotovite pari vo opteknajvisoko u~estvo beleàt vo Polska (35 procenti) ivo Hrvatska (32 procenta), a najnisko vo Slovenija(16,5 procenti). Karakteristi~no e {to vo prethod-nite nekolku godini sli~no u~estvo na gotovite parivo optek vo vkupnata pari~na masa kako vo RM, be{ezabeleàno vo Romanija i vo Bugarija. Me|utoa, za si -lenata supstitucija (namaluvawe) na gotovite pariso upotreba na plate`ni karti~ki od razni vidovi,

drasti~no, go namali nivnoto u~estvoto vo pari~ na -ta masa na tie zemji.

Sporedbenite pokazateli ukaùvaat na porazi -tel niot fakt deka RM beleì rekordni golemini nagotovi pari vo optek, nabuduvano ne samo vo evrops-ki, tuku i vo svetski ramki. Toj fakt, sam po sebe, janametnuva potrebata od opredeluvawe na faktorite{to go uslovuvaat takviot kvantitet, kako osnova zautvrduvawe na mo`ni re{enija za podobruvawe nasostojbata vo taa oblast od nacionalnata ekonomijana RM.

3. Faktori {to go uslovuvaat visokoto nivo na gotovi pari vo optek vo RM

Faktorite (pri~inite) {to go uslovuvaat visokiotobem na gotovi pari vo optek vo RM se mnogubrojni.Vo podolg period nanazad pozna~ajno vlijanie na tojplan ima{e nedoverbata na gra|anite vo ban kar ski -ot sistem, prvenstveno poradi poznatite slu~uvawaso takanare~enite "zarobeni" devizi i so pro pa |a -we to na nekolku {tedilnici. Me|utoa, vo posledni -te nekolku godini taa pri~ina e se pomalku prisut-na, na {to upatuvaat raste~kite iznosi na {tednivlo govi na gra|anite kaj bankite.

Silen faktor {to ja uslovuva takvata konti nui -rana sostojba so gotovite pari vo optek e dolgotraj -noto odrùvawe na reìm na targetirawe na de viz -ni ot kurs na denarot, kako oficijalna monetarnastra tegija na Narodnata banka na RM. Takviot reìmdi rektno vlijae vrz zgolemuvaweto na po ba ru va~ ka -ta na pari na naselenieto i na stopanskite subjekti.Toa se slu~uva i pokraj faktot {to drèweto viso-ki iznosi na gotovi pari vo optek pretstavuva golemoportuniteten tro{ok za niv, so ogled na izgubenatamo`nost del od raspolo`livite gotovinski sredst-va da gi vloàt vo bankarski ili vo nekoj drug fi -nan siski instrument na koj }e dobivaat soodvetenna domestok (kamata, dividenda i sl.).

Povremenite krupni destabilizaciski slu~uvawavo i okolu RM, isto taka, imaat silno vlijanie vrzobemot na gotovite pari vo optek. Toa, osobeno, be{eza beleìtelno vo 1999 godina (vreme na taka na re -~e nata Kosovska kriza) koga brojnite izbeglici za -me nuvaa ogromni iznosi na stranski valuti za de -nari. Se ~ini, deka vo toj period zapo~na naglotozgo lemuvawe na u~estvoto na gotovite pari vo optekvo zemjata, koe se odrùva se do dene{nite dni.

Karakteristi~ni se slu~uvawata so goleminata nagotovite pari vo optek vo tekot na 2001 godina. Vopr vata polovina od godinata, koga na teritorijata naRM se vode{e "vojna#, obemot na gotovite pari vooptek se namali na, okolu, 37 procenti od pari~natamasa. Verojatna pri~ina za toa e nagloto namalu-

‘‘

U~estvoto na gotovite pari vo optek vo M1vo RM e za dva i pol pati pogolemo odsoodvetnoto kaj razvienite zemji, za,

okolu 20-25 procentni poeni nad u~estvoto kaj ponaprednite zemji vo

tranzicija i za okolu 11 procentni poeninad prose~noto u~estvo kaj site zemji od

Centralna i od Isto~na Evropa


63

vawe na upotrebata na gotovi pari za takanare~eni"crni ekonomski transakcii#, kako rezultat na pri -sutnata mnogu visoka rizi~nost poradi spomnatitenastani. Me|utoa, kon krajot na taa godina, posle smi -ru vaweto na voenite dejstvija na teritorijata na zem-jata, situacijata so gotovite pari vo optek ne sa mo {tose normalizira, tuku tie na krajot na godinata dostig-naa, dosega, rekordno nivo od 55,8 procenti od M1.

Gotovite pari vo optek se mnogu popularni poraditoa {to na nivniot sopstvenik mu obezbeduvaat ano -nim nost vo vr{eweto na plate`nite transakcii. Tiepla}awa se momentni i kone~ni i nim ne moè da imse sledi tragata so cel ocenuvawe na eventualnatanelegalnost na soodvetnata plate`na transakcija.

Vo RM postoi masovna pojava na nepla}awe na ob -vr skite me|u komitentite, poradi otsustvoto nasudska za{tita na doveritelite i otsustvo na efi -kas ni mehanizmi i instrumenti za naplata na po ba -ru va wa ta. Toa uslovuva mnogu golem del od tran sak -ciite me|u stopanskite subjekti da se pla}aat ved -na{, vo go tovo. Vo ista nasoka dejstvuva i golemiotbroj blo ki rani ìro-smetki na pretprijatijata, odkade {to izlezot tie go nao|aat vo naplatuvawetona pobaruvawata i vo pla}aweto na obvrskite vogotovo.

Odobruvaweto krediti od strana na nekoi bankivo RM so isplata na sredstvata vo gotovo i vr {e -weto menuva~ki raboti, isto taka, go zgolemuva obe-mot na gotovi pari vo optek.

I zakonskite mo`nosti za pla}awe vo gotovo silnovlijaat za {irokata rasprostranetost na gotovitepa ri vo RM. Se u{te ima firmi {to platite gi is -pla tuvaat vo gotovo. Isplatata na penziite, vo naj-golem del, se vr{i vo gotovo. Sekoj mesec po{tariteraznesuvaat penzii vo gotovi pari od okolu, 1,5 mi -li jarda denari. Taka se vr{i i otkupot na golem delod zemjodelskite proizvodi.

Zakonskata mo`nost za kupuvawe stoki vo gotovodo iznos od 100 evra vo denarska protivvredniostdejstvuva, isto taka, vo pravec na zgolemuvawe nako li~inata gotovi pari vo optek.

Najposle, silno dejstvo vrz tolku visokiot obem nagotovi pari vo optek ima golemata mo`nost za "pe re -we# pari preku nivna isplata vo gotovo od depozit-ni, nerezidentni ili od drugi smetki.

4. "Siva# ekonomija

Se ~ini, sepak, deka glaven faktor za visokiotiz nos na gotovi pari vo optek e {iroko raspros-tranetata "siva# ekonomija. Toa e nelegalna (neop-fatena vo zakonskite ramki) ekonomija.

Oblicite na "sivata# ekonomija se zabele`livina se kade. Nejzina naj~esta manifestacija se me|u -

seb nite pla}awa na pretprijatijata vo gotovo. Toa seslu~uva vo trgovijata na golemo i na malo, vo nad-vore{no-trgovskiot promet i sl. Vo du}anite (takvabe{e situacijata, barem, do neodamna, do zasileno-to aktivirawe na fiskalnite kasi) sekojdnevno sevr{at razni kupoproda`ni transakcii so gotovi pa -ri, na koi nikoj ne moè da im gi odredi obemot ipra vecot na dvièwe. Kon toj pojaven oblik na "si -va ta# ekonomija moè da se dodade upotrebata nagra |anskite ~ekovi kako gotovinsko, namesto kakobez gotovinsko plate`no sredstvo. Imeno, naj~estslu ~aj e na ~ekovite da ne se stava datum na iz da va -we, taka {to tie moàt vo mnogu dolg period da se"vr tat#, pri {to se izbegnuva nivnata evidencija,pla }aweto na dano~nite obvrski itn.

"Sivata# ekonomija se pojavuva kako rezultat napri krivaweto (potcenuvaweto, odnosno nerealnotoprikaùvawe) na finansiskite rezultati na pret-prijatijata, prikrivaweto na vrednostite na pro -da`bata i na platite na rabotnicite zaradi izbeg-nuvawe na dano~nite obvrski, masovnata prisutnostna neregistrirani rabotnici vo formalniot i, u{tepove}e, vo neformalniot sektor, pla}aweto razniobvrski (plati i sl.) na pretprijatijata vo natura(razni proizvodi), kontrabanda (nepla}awe carini,danoci i drugi dava~ki kon dràvata), trgovija sobelo robje, oru`je, droga, prostitucija itn.

Vo minatiot period pove}e, a denes mnogu pomalku"sivata# ekonomija se manifestira({e) i preku pla -}a wata na uvezenite stoki so gotovi pari. Pritoa,ili se izbegnuva priloùvaweto na potrebnata do -ku mentacija ili, pak, figuriraat dvojni fakturi,pri {to, pred nadle`nite organi se prezentira({e)taa so poniska vrednost zaradi pla}awe pomali ca -rinski i dano~ni obvrski sprema dràvata.

Posledicite od tie i od drugi pojavni oblici na"siva# ekonomija, glavno, se manifestiraat vo obemotna dràvnite prihodi. Izbegnuvaweto na fis kal nite

‘I zakonskite mo`nosti za pla}awe vogotovo silno vlijaat za {irokatarasprostranetost na gotovite pari voRM. Se u{te ima firmi {to platite giisplatuvaat vo gotovo. Isplatata na penziite, vo najgolem del, se vr{i vogotovo. Taka se vr{i i otkupot na golemdel od zemjodelskite proizvodi

‘‘

Se ~ini, sepak, deka glaven faktor zavisokiot iznos na gotovi pari vo optek e{iroko rasprostranetata "siva"ekonomija. Toa e nelegalna (neopfatenavo zakonskite ramki) ekonomija

‘


64

obvrski zna~i daleku pomali prihodi vo bu xetot naRM od zadolìtelnite i potrebnite. So toa se na -maluva efikasnosta na fiskalnata politika vosmis la na eventualno namaluvawe na fiskalniteda va~ki i so toa pottiknuvawe na ekonomskiot raz vojna zemjata, kako i nepre~eno finansirawe na dr ̀ av -nite aktivnosti. Nasproti toa, ~esto se slu ~u va vobuxetot da ima nedostatok na sredstva {to tre ba dase nadomesti so zasiluvawe na drugite fis kalnidava~ki na stopanskite subjekti i na gra |anite ili,pak, so zadolùvawe na dràvata vo stranstvo.

Evadiraniot priliv na fiskalni prihodi vodi konsozdavawe golemi jazovi vo socijalnite fondovi nazemjata. Fondot za zdravstveno osiguruvawe i Fon -dot za vrabotuvawe permanentno se soo~uvaat sonegativni finansiski sostojbi. Dràvniot penziskifond, podolgo vreme, se odrùva na takanare~enatapozitivna nula, bez sopstvena akumulacija, koja eneophodna za osiguruvawe na negovata idnina kakosocijalna ustanova i kako potencijalno silna fi -nan siska institucija vo zemjata.

Pokraj seto toa, "sivata# ekonomija vodi kon zasi -lu vawe na nelojalnata konkurencija, ~ii posledicise uni{tuvawe na se pogolem broj dobrostoe~kipret prijatija i pottiknuvawe na, i taka, visoko pri -sutnata finansiska nedisciplina vo zemjata.

"Sivata# ekonomija, vo razni pojavni oblici, ja imavo site ekonomii niz svetot. No, retko kade taa ezas tapena vo tolku golem obem kako vo RM. Sporedne koi analizi na nau~ni institucii i rabotnici,

"sivata# ekonomija iznesuva me|u 50 i 62 otsto odbru to doma{niot proizvod na zemjata. Verojatno naj -to ~en pokazatel za nejzinata golemina e procentotna u~estvo na gotovite pari vo optek vo vkupnata pa -ri~na masa na zemjata. Ako gotovite pari vo opteku~estvuvaat so 52 procenta vo pari~nata masa, sotol kav procent "sivata# ekonomija u~estvuva vo bru -to-doma{niot proizvod na zemjata.

5. Mo`ni re{enija za namaluvawe na gotovite pari vo optek

Takviot soodnos me|u gotovite pari vo optek i go -le minata na "sivata# ekonomija vo zemjata ne vra}ana problemot na visinata na gotovi pari vo optek.Kolku nivniot iznos e pomal, tolku }e bide pomala"si vata# ekonomija. Ottamu i proizleguva silnatapot reba za voveduvawe instrumenti i merki {to }edej stvuvaat vrz namaluvaweto na gotovite pari voop tek.

Nekoi od niv, ve}e, se vovedeni. Od neodamna pla -ti te na dràvnite slu`benici se ispla}aat prekupla te`ni karti~ki. Nabrzo gra|anskite ~ekovi }eprestanat da se koristat na dosega{niot na~in, od -nosno nivnata deformirana zastapenost kako kre -di ten instrument }e bide zameneta so nivnata vis -tinska uloga na bezgotovinski plateèn instrument.

Tie pozitivni merki, se razbira, ne treba da bidatosameni. Nivnoto dejstvo }e se multiplicira so vra -}awe i so zasiluvawe na ulogata i ugledot na dru gi -te sredstva za bezgotovinsko pla}awe, kako {to se~e kot i menicata.

Najsilno vlijanie vrz razvojot na bezgotovinskotopla}awe }e ima vospostavuvaweto na univerzalna(pri fatena od site u~esnici vo platniot promet)plate`na karti~ka. Stanuva zbor za takanare~enatapametna (smart) plate`na karti~ka, koja ve}e podolgperiod vo pove}e zapadni zemji ja vr{i ulogata naosnoven instrument za pla}awe i za regulirawe nasistemot na se poupotrebuvanite elektronski pari.Nejzinoto voveduvawe vo na{i uslovi }e zna~i vne-suvawe silen instrument za vodewe beskompromisnaborba protiv site oblici na "siva# ekonomija vo zem-jata i za zgolemuvawe na prilivite vo dràvniotbu xet vrz site osnovi.

Namaluvaweto na zakonskite mo`nosti za vle ~e -we i za upotreba na gotovite pari, isto taka, }e gonamali nivniot iznos vo optek. Taka, potrebno e dase izmeni odlukata so koja na pravnite lica im sedava pravo samite da go odreduvaat svojot bla gaj -ni~ ki maksimum i so toa da ~uvaat "ke{# vo svoiteka si vo neopravdano i nepotrebno visoki iznosi.Pot rebno e natamo{no pottiknuvawe i afirmirawena bezgotovinskata isplata na platite i na drugite

‘

‘

Soodnosot me|u gotovite pari vo optek igoleminata na "sivata" ekonomija vo

zemjata ne vra}a na problemot na visinatana gotovi pari vo optek. Kolku nivniot

iznos e pomal, tolku }e bide pomala"sivata" ekonomija. Ottamu i proizleguva

silnata potreba za voveduvawe instrumenti i merki {to }e dejstvuvaat

vrz namaluvaweto na gotovitepari vo optek

‘

‘

Najsilno vlijanie vrz razvojot na bezgotovinskoto pla}awe }e ima

vospostavuvaweto na univerzalna (prifatena od site u~esnici vo platniotpromet) plate`na karti~ka. Stanuva zbor

za takanare~enata pametna (smart)plate`na karti~ka, koja ve}e podolg

period vo pove}e zapadni zemji ja vr{iulogata na osnoven instrument za pla}awe


65

li~ ni primawa na vrabotenite, dodeka otkupot nazem jodelskite proizvodi se pomalku da se vr{i sois plata vo gotovo, a se pove}e so isplata prekusmet ki vo komercijalnite banki. Isplatata na kre -di ti vo gotovo treba da se spre~i.

Najposle, sekoja empiriska analiza }e potvrdi de -ka vospostavuvaweto traen i odr`liv stopanskiras te` na zemjata, a so toa i zgolemuvaweto na ì -vot niot standard na naselenieto, }e vodi kon na ma -lu vawe na koli~inata gotovi pari vo optek. Vo regu -lirana i razviena ekonomija, koristeweto visokiiz nosi na gotovi pari vo optek stanuva luksuz i zagu-ba (oportuniteten tro{ok), no i odraz na pari~na ne -kultura.

Tie i drugite mo`ni re{enija za namaluvawe nagotovite pari vo optek }e rezultiraat so brojniefek ti. Toa, prvenstveno, pozitivno }e se odrazivrz likvidnosta na bankarskiot siostem na zemjata.Preku procesot na intermedijacija, bankite zna ~i -telno }e moàt da ja zgolemat kreditnata poddr{kana realniot sektor, namaluvaj}i gi, pritoa, ak tiv ni -te kamatni stapki i kamatnite margini na, navisti-na, razumno nivo.

Taka izmeneta struktura na pari~nata masa zna ~i -tel no }e go olesni procesot na planirawe i upravu-vawe so likvidnosta na bankite od strana na Na rod -nata banka na RM. Istovremeno, takvata sostojbazna ~itelno }e go olesni procesot na monetarno pla -nirawe i }e ovozmoì sproveduvawe na monetarnastrategija so razvojni komponenti.

"Sivata# ekonomija, najposle, }e po~ne da beleìna dolni golemini. Fiskalnite prihodi vo dràvataza sileno }e se zgolemuvaat, sozdavaj}i uslovi za na -ta mo{no fiskalno rastovaruvawe na realniot sek-tor vo ekonomijata i zabrzano razdolùvawe nazem jata kon doma{nite i kon stranskite kreditori(na maluvawe na javniot dolg). Seto toa }e pomogne zakone~no ostvaruvawe na dolgoo~ekuvanata cel: ost-varuvawe traen i odr`liv ekonomski raste` na RM.

‘Preku procesot na intermedijacija,bankite zna~itelno }e moàt da jazgolemat kreditnata poddr{ka na realniot sektor, namaluvaj}i gi, pritoa,aktivnite kamatni stapki i kamatnitemargini na, navistina, razumno nivo

‘

66

VOVED VO SISTEMOTZA JAVNA VNATRE[NAFINANSISKA KONTROLA(PIFC)

Tawa Tanevska

Tawa Tanevska e diplomiran ekonomist od Skopje. Ve}e 14 godiniraboti vo javnata administracija,od koi 7 vo Ministerstvoto zafinansii.Kako pomo{nik rakovoditel naSektorot za javna vnatre{nafinansiska kontrola, u~estvuva voizgotvuvaweto na site zakoni,podzakonski akti i upatstva zafinansiski menaxment i kontrola ivnatre{na revizija. Isto taka be{edel od timot pri izgotvuvaweto naStrategijata za javna vnatre{nafinansiska kontrola na RepublikaMakedonija.Taa be{e tim lider pri izgotvuvaweto na Uslovite zapomo{ za proektot "Obuka na vnatre{nite revizori vo javniotsektor na Republika Makedonija zavr{ewe revizija na sistemite# itvining fi{eto za proektot"Zajaknuvawe na sistemot za javnavnatre{na finansiska kontrola#. Odli~no go zboruva angliskiot isolidno go poznava germanskiotjazik.U~estvuva vo organizirawe i podgotovka na materijali za obuka iseminari za finansiski menaxmenti kontrola i vnatre{na revizija iaktivno u~estvuva na istite.

Sistemot za finansiski menaxment i kontrola, ~estopati pretstaveni kako sistem na menaxerska odgovornost, pretstavuva zbir naplanovi, politiki, proceduri i praksi koi gi vospostavuva menaxmentot za da im ovozmoì na vrabotenite da gi ostvaratosnovnite celi na institucijata

Na~inot na tro{eweto na javnitesred stva e vo centarot na vnimanietona javnosta na sekoja dràva. Zatoa od -ne suvaweto na javniot sektor i dr ̀ av -nite slu`benici ima klu~no vlijanievrz formiraweto na javnoto mislewe ido verbata na gra|anite.

Ministerstvoto za finansii na Re -pub lika Makedonija e nadle`na insti-tucija za upravuvawe so sredstvata naBu xetot na Republika Makedonija, kakoi so sredstvata dobieni od Buxetot naEv ropskata Unija. Ottuka proizleguva ipot rebata od vospostavuvawe i razvojna sistem za javna vnatre{na finan-siska kontrola, soglasno zakonodav -stvo to na Evropskata Komisija i me |u -na rodnite standardi.

Usoglasuvaweto na zakonskata regu-lativa na Republika Makedonija so ev -ropskoto zakonodavstvo vo oblasta nafinansiskata kontrola podrazbiraglo balen pristap za razvoj na modernisis temi za vnatre{na kontrola vo jav -ni ot sektor, kako kombinacija na me na -xer ska odgovornost i funkcionalno ne -zavisna vnatre{na revizija.

Osnovnite elementi na sistemot zajav na vnatre{na finansiska kontrola

najednostavno moàt da se pretstavatso formulata:

PIFC = FMC + IA + CHU

� PIFC - javna vnatre{na finansiska kontrola

� FMC - finansiskimenaxment i kontrola

� IA - vnatre{narevizija

� CHU - centralna edi nica za harmonizacija

{to zna~i sistemot za fi -nansiski me nax ment ikon trola i sistemotza vnat re{na re -vi zija preku cen-tralnata edi nicaza harmoni za cijase obedi neti voeden komplek-sen sistem zajav na vnat -re{ na fi -nan siska kon -trola.

“Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na

Ministerstvoto za finansii”


67

Finansiski menaxment i kontrola

Sistemot za finansiski menaxment i kontrola,~estopati pretstaven i kako sis tem na menaxerskaodgovornost, pret stavuva zbir na planovi, politiki,pro ceduri i praksi koi gi vospostavuva menaxmentotza da im ovozmoì na vra bo tenite da gi ostvaratosnovnite celi na institucijata:� ekonomi~no, efikasno i efektivno izvr{uvawe na

zada~ite i uslugite, soglasno misijata na institu-cijata;

� ~uvawe na resursite od zagubi, zloupotrebi, pog -re{ no upravuvawe, gre{ki, izmami i neregular -nosti;

� pridrùvawe do zakonite, podzakonskite i inter-nite akti;

� izgotvuvawe na doverlivi i navremeni izve{taivrz ~ija osnova }e se donesuvaat idnite odluki.

Vsu{nost menaxmentot vospostavuva sistem navnat re{ni kontroli koi pretstavuvaat sredstvo zaobez beduvawe razumno uveruvawe deka se postigna -ti postavenite celi. Velime razumno uveruvawe bi -dej}i sistemot za vnatre{ni kontroli se kreira po -ve}e za da upravuva so rizikot od neuspeh ili neis-polnuvawe na celite i politikite na organizacija-ta, a ne da go eliminira. Zatoa mnogu e va`no me na -xe rite na organizacionite edinici na site nivoapra vilno da ja razberat ulogata na vnatre{nitekon troli i da vospostavat soodvetna kontrolna sre-dina, koja postojano }e ja sledat i usovr{uvaat. Inaj dobro dizajniranite kontrolni sistemi }e odgo -vo rat pozitivno na svojata zada~a samo dokolku voniv se vklu~eni soodvetno kvalifikuvani lica isa mo dokolku rakovodstvoto prezema merki za ot -stra nuvawe na utvrdenite nedostatoci.

Vnatre{nite kontroli se odnesuvaat na site vra -bo teni vo institucijata i zavisat od niv, odnosnotie }e bidat poefikasni dokolku site vraboteni ra -botat soglasno propi{anite pravila i propisi.

Za da bidat efektivni vnatre{nite kontroli tre -ba:� da bidat soodvetni, {to zna~i vospostavuvawe

vis tinski kontroli na vistinsko mesto, soglasnopotrebite;

� da funkcioniraat konzistentno, taka kako {to sepla nirani, {to zna~i da ne se propu{ti niednakon trola, na pr. zaradi otsustvo na odgovorniotvra boten ili zaradi premnogu rabota;

� tro{ocite za nivna implementacija da ne se pogo -le mi od dobienata korist.

Isto taka e va`no vnatre{nite kontroli da ne setretiraat kako oddelni sistemi tuku kako kontrol-ni mehanizmi, integrirani vo celiot krug na plani-rawe, buxetirawe, upravuvawe, smetkovodstvo i re -vi zija. Tie mehanizmi treba da ja poddràt efek-tivnosta na sekoj stepen od toj krug i da obezbedatkon tinuiran feetback na rakovodstvoto.

Vospostavuvaweto na efikasen sistem na vna-tre{ ni kontroli e odgovornost na menaxmentot nase koja organizacija i treba da se potpira na stan-dardite za vnatre{na kontrola. Ovie standardiobez beduvaat unificirana i koherentna ramka zame naxerska odgovornost koja treba da ja sledat siteor ganizacii. Bidejki ovaa ramka e generalno dadena,me naxerite imaat mo`nost vo procesot na imple-mentacija na standardite da gi prilagoduvaat sood-vetno na razli~nite uslovi na rabotewe.

Me|unarodni standardi za vnatre{na kontrola seINTOSAI1 standardite za vnatre{na kontrola vo jav -ni ot sektor koi se baziraat na COSO2 ramkata zavnat re{ni kontroli. Soglasno COSO ramkata, os -nov nite komponenti na vnatre{nite kontroli se:� kontrolnata sredina� procenka na rizikot� kontrolni aktivnosti� informacii i komunikacii� monitoring

Kontrolnata sredina e osnova za celokupniot sis-tem za vnatre{ni kontroli, bidejki ja postavuvastrukturata, klimata, disciplinata i direktno vli-jae na kvalitetot na vnatre{nite kontroli. In teg -ri tetot i eti~kite vrednosti na menaxmentot imaatdirektno vlijanie na kontrolnata sredina, t.n. "tonof the top#.

Procenkata na rizikot e proces na identifiku-vawe i analizirawe na rizicite koi bi moèle dase pojavat pri ispolnuvawe na celite na organi-zacijata. Menaxmentot treba da gi identifikuvarizicite i da prezeme soodvetni merki koi }e giodrùvaat rizicite na razumno nivo.

Kontrolnite aktivnosti se politikite i procedu-rite {to se vospostavuvaat so cel da se ispolnatcelite na organizacijata. Ako se po~ituvaat, kon-trolnite aktivnosti ja namaluvaat mo`nosta za

‘Sistemot za finansiski menaxment ikontrola i sistemot za vnatre{na revizija preku centralnata edinica zaharmonizacija se obedineti vo edenkompleksen sistem za javna vnatre{nafinansiska kontrola

‘

1) INTOSAI Guidelines for Internal Control Standards for the Public Sector

2) Committee of Sponsoring Organisations of the Treadway Commision

Sistem za javna vnatre{na finansiska kontrola (PIFC)

68

pojava na gre{ki i neregularnosti, koi bi gopopre~ile uspe{noto ostvaruvawe ne celite na or -ga nizacijata.

Isto taka, za ispolnuvawe na celite na organiza -cijata menaxmentot ima potreba od celosni, navre-meni i to~ni informacii za site aktivnosti na or -ga nizacijata, kako i dobra vertikalna i horizontal-na mreà na komunikacii.

Funkcioniraweto na sistemot na vnatre{ni kon-troli treba postojano da se sledi i prilagoduva nanastanatite promeni.

Ovie komponenti na vnatre{nite kontroli se vodirektna korelacija so osnovnite celi na organiza -cijata: dodeka osnovnite celi opi{uvaat {to sakada postigne organizacijata, komponentite na vna-tre{ nite kontroli pokaùvaat {to e potrebno za dase postignat postavenite celi. Me|usebnata ko re la -cija na osnovnite celi na organizacijata i osnovnitekomponenti na vnatre{nite kontroli najdobro epri kaàna na trodimenzionalnata matrica vo for -ma na kocka1:

Vnatre{na revizija

Zna~aen del od sistemot na vnatre{nite kontrolie vospostavuvaweto na funkcionalno nezavisnavnatre{na revizija:

"Vnatre{nata revizija e nezavisna objektivna ak -tivnost za osiguruvawe i konsalting, dizajnirana socel da pridonese i da go podobri raboteweto na or -ga nizacijata. Taa i pomaga na organizacijata da giis polni svoite celi primenuvaj}i sistematski, dis-cipliniran pristap za procenka i podobruvawe naus pe{nosta vo procesite na upravuvawe so rizikot,kon trola i rakovodewe.# (definicija na Institutotza vnatre{ni revizori, Florida, SAD).

Vnatre{niot revizor so svojata sovetodavna ulogamo ̀ e mnogu da pridonese pri kreiraweto na vna-tre{ nite kontroli, no nikako ne treba da bide za -mena za niv. Funkcionalnata nezavisnost na vna-tre{ niot revizor zna~i deka toj raboti nezavisno iob jektivno, soglasno me|unarodnite standardi i Po -vel bata za vnatre{na revizija i za svoeto rabotewedi rektno odgovara na top menaxmentot na organiza -cijata.

Vnatre{niot revizor moè mnogu da mu pomogne namenaxmentot pri ocenuvaweto na efektivnosta navnatre{nite kontroli. Bidej}i tekovno go sledi iz -vr {uvaweto na sekojdnevnite aktivnosti na insti-tucijata, vnatre{niot revizor najdobro moè da jasog leda soodvetnosta i efektivnosta na vnat re{ -nite kontroli i da go informira menaxmentot za ne -pos toewe na oddelni kontroli ili nepridrùvawedo ve}e vospostavenite vnatre{ni kontroli.

Centralna edinica za harmonizacija

Za uspe{no vospostavuvawe i razvoj na efikasensistem na vnatre{ni kontroli zna~ajna uloga imaedi nicata za harmonizacija na sistemot za finan-siski menaxment i kontrola i sistemot za vnatre{narevizija (CHU). Ovaa edinica treba da pretstavuvadviè~ka sila vo razvojot i usovr{uvaweto na sis-temot za javna vnatre{na finansiska kontrola. Toapodrazbira:� razvoj i usovr{uvawe na zakonskata regulativa;� davawe predlozi za razvoj i usoglasuvawe na sis-

temite za vnatre{na kontrola i vnatre{na revi -zija;

� razvivawe standardi za vnatre{na kontrola ivnat re{na revizija;

� sledewe na implementacijata na zakonskata regu-lativa i standardite;

� razvivawe na sistem za obuka;� sorabotka so Dràvniot zavod za revizija i drugi

me|unarodni organizacii.

Centralna uloga vo vospostavuvaweto na seopfa -ten sistem na javna vnatre{na finansiska kontrolavo edna dràva ima Ministerstvoto za finansii.Toa treba da ja dade osnovnata zakonska ramka kade

‘

‘

Sistemot za vnatre{ni kontroli se kreirapove}e za da upravuva so rizikot od

neuspeh ili neispolnuvawe na celite ipolitikite na organizacijata, a ne da go

eliminira


69

}e se pretstavat elementite na javnata vnatre{nafinansiska kontrola, koja treba da se po~ituva odstrana na site u~esnici vo javniot sektor.

Osnoven dokument za razvoj na sistemot za javnavnat re{na finansiska kontrola, izgotven od Cen -tral nata edinica za harmonizacija vo Minis ter -stvo to za finansii e Strategijata za razvoj na javna-ta vnatre{na finansiska kontrola vo RepublikaMa kedonija, (PIFC Policy Paper), usvoena od Vla datana RM vo fevruari 2006 godina.

Soglasno ovaa Strategija, Centralnata edinica zaharmonizacija go izgotvi i Zakonot za javna vnat -re{ na finansiska kontrola, koj Sobranieto na Re -pub lika Makedonija go usvoi vo fevruari 2007 godi-na (Sl. vesnik na RM 22/2007 godina).

Ulogata na Dràvniot zavod za revizija

Golema uloga vo kreiraweto na strukturata navnat re{ni kontroli vo edna dràva ima Vrhovnatare vizorska institucija, odnosno Dràvniot zavod zare vizija vo Republika Makedonija. Toj treba da gooh rabruva i poddrùva menaxmentot pri vos pos ta -vu vaweto na vnatre{nite kontroli.

Dràvniot zavod za revizija treba da vospostavidobra sorabotka so vnatre{nata revizija zaradiraz mena na iskustva, izbegnuvawe na duplirawe na

ra botata i zaradi komplementarnost na revizorska-ta funkcija. Dobro razviena vnatre{na revizija mo -è vo golema mera da go namali obemot na rabota naDràvniot zavod za revizija.

Za taa cel Ministerstvoto za finansisii na Re -pub lika Makedonija i Dràvniot zavod za revizijavo oktomvri 2006 godina potpi{aa Protokol za so -ra botka.

Povrzanosta na vnatre{nata i nadvore{nata re -vizija e jasno izrazena i vo Poglavjeto 32 - finan-siska kontrola od Acquis communautaire, kade {toos novnite tri elementi se: javnata vnatre{na fi -nan siska kontrola, nadvore{nata revizija i za{ ti -ta ta na finansiskite interesi na Evropskata Unija.

..."Svetot {to e sozdavan dosega ima problemi koinemoàt da se re{at ako se razmisluva na na~in nakoj{to e misleno koga e sozdavan#...

Albert Ajn{tajn

‘Kontrolnata sredina e osnova za celokupniot sistem za vnatre{ni kontroli, bidejki ja postavuva strukturata, klimata, disciplinata idirektno vlijae na kvalitetot na vnatre{nite kontroli

‘

70

MO@E LI EVROPA DADOZVOLI DA STAREE?

EU mora da se soo~i so poslednite pro ek ciikoi pokaùvaat deka stareeweto }e ima golemoekonomsko i buxetsko vlijanie.

Naselenieto na 25-~lenata Evropska uni ja(EU) vo slednive decenii malku }e se na mali -no mnogu }e ostari - {to prediz vi kuva zna ~i -tel ni rizici za potencijalniot ekonomski ras -te` i stava zna~itelen na goren pritisok vrzjav nata potro{uva~ka. Koe ficientot na iz dr -ù vani stari lica vo re gionot (broj na lu|e navoz rast od 65 godini i postari vo odnos na bro-jot na lu|e na voz rast od 15 do 64 godini) seoce nuva dvoj no da se zgolemi na 54% do 2050go dina, {to zna~i deka vo EU, od ~etiri ra bo -to sposobni lica na sekoe staro lice, }e dojdena sa mo dve. Pokraj toa, nagorniot pritisok vrztro {eweto predizvika zagriènost dekaneodr`livite javni finansii bi moèle da godo vedat vo pra{awe nepre~enoto funk cio ni -rawe na edinstvenata valuta - evroto.

Stareeweto na naselenieto vo Evropa nas ta -nu va poradi interakcijata na ~etiri de mo -graf ski trendovi. Prvo, stapkite na fer ti li -tet vo site zemji vo EU se pod pri rod nata stap-ka na prirast, a se ocenuva ta ka i da se za dr -àt. Vtoro, neodamne{noto na maluvawe vostap kite na fertilitet po po voeniot "bejbi-bum# i pretstojnoto penzionirawe na tie lu|e,}e dovede do preodno zgolemuvawe (iako toa }etrae nekolku de cenii) na koeficientot na iz -drùvani sta ri lica. Treto, ìvotniot vek, kojse zgo lemi za osum godini po 1960 godina, sepro ektira da se zgolemi za u{te {est godini zama ̀ ite i pet godini za ènite do 2050 godina,pri {to najgolemi pridobivki }e ima od podol-giot ìvoten vek. êtvrto, do 2050 godina seproektirani golemi neto mig raciski prilivi:iako }e dostignat do 40 milioni lica, tie nemada gi neutrali zi raat niskite stapki na fer-tilitet i s¢ po golemiot ìvoten vek.

Navistina, spored oficijalnite proek cii, od2004 do 2050 godina, brojot na mladi li ca vo EU(na vozrast od 0-14 godini) }e se na mali za18% (vidi tabela). Ra bo to spo sob noto nasele-nie (15-64) }e se namali za 48 milioni, ili16%, dodeka staroto naselenie na vozrast od

nad 65 godini naglo }e se zgolemi, za 58 milio -ni (ili 77%), a naj brzoraste~kiot segment nana selenieto }e bide onoj na mnogu stari lica(nad 80 godini).

Vladite ne se pasivni pred ovoj predizvik odstareeweto. Na evropsko nivo, Evropskata ko -mi sija rabote{e so nacionalnite organi vo Ko -mi tetot za ekonomski politiki (EPC) za razvi-vawe posporedlivi dolgoro~ni proekcii za dase proceni kako stareeweto na naselenieto }evlijae na pazarite na rabotna sila na EU, po -ten cijalot za ekonomski porast i javnite fi -nan sii. Objaveni na po~etokot na 2006 godina,proek ciite - so koi se pretpostavuva deka ne -ma da ima promena vo tekovnata politika ipret stavuvaat prodolènie na procenkata ob -javena vo 2001 godina - ukaùvaat na potreba-ta za zna~itelna reforma na politikite ipris posobuvaweto.

Drasti~ni posledici za porastot i rabotnata silaIako pogolemiot del od debatata za staree -

we to se odnesuva na buxetskiot tro{ok, najdi-rektnoto vlijanie }e se po~uvstvuva na pazarotna rabotna sila. Me|utoa, proekciite na EUuka ̀ uvaat na razli~na slika, pri {to podobru-vawata vo vrabotenosta malku go odloùvaatnas tanuvaweto na ekonomskite posledici odsta reeweto.

Za EU kako celina, stapkata na vrabotenostse proektira da se zgolemi od 63% od potenci-jalnata rabotna sila vo 2004 godina na 67% do2010 godina i na 70% do 2020 godina. Ovie po -dobri rezultati proizleguvaat glavno od povi-sokite stapki na vrabotenost na ènite, koi seproektiraat da se zgolemat od ne{to pove}e od55% vo 2004 godina na re~isi 65% do 2025 go -di na i se objasnuva so postepenata zamena napo starite èni so pomladite koi imaat povi-soko obrazovanie i posilna povrzanost so pa -za rot na rabotna sila. Pokraj toa, stapkata navra botenost kaj postarite rabotnici (na voz -rast od 55 do 64 godini) se proektira zna~itel-no da se zgolemi, so {to }e se namali trendotkon porano penzionirawe i }e se reflektiraat


71

po zi tivnite efekti od neodamne{nite penziski re -for mi.

Me|utoa, s¢ pogolemite stapki na vrabotenost, mo -è da obezbedat samo privremeno prisposobuvawe;na krajot preovladuva teìnata na demografskitepromeni. Moè da se zabeleàt tri karakteristi~niperiodi. Do 2011 godina, goleminata na rabotospo -sob noto naselenie na EU i vkupnite nivoa na vra bo -te nost }e prodolàt da se zgolemuvaat: Ova moè dase gleda kako kraj na demografskiot porast od "bej -bi-bum# generacijata, koga golemoto zgolemuvawe narabotosposobnoto naselenie go pottikna porastot.Od 2012 do 2017 godina, s¢ pogolemite stapki navra botenost }e go neutraliziraat proektiranoto na -ma luvawe na rabotosposobnoto naselenie prediz vi -ka no od "bejbi-bum# generacijata {to se penzionira.Po 2018 godina, trendot kon povisoki stapki na vra -bo tenost kaj ènite }e zavr{i i, vo otsustvo na po -na tamo{na penziska reforma, stapkata na vra bo te -nost kaj postarite rabotnici e proektirano da se

sta bilizira. Otkako se zgolemi za okolu 20 milioniod 2004 do 2017 godina, vrabotenosta vo tekot napos ledniov period e proektirana da se namali zaoko lu 30 milioni, {to doveduva do namaluvawe odoko lu 9 milioni vo tekot na celiot vremenski peri-od 2004-2050. Gledano vo celina, proekciite za ra -bot nata sila poso~uvaat deka "prozorecot na mo` -nos ti# na Evropa brzo se zatvora, a uslovite }e bi -dat relativno povolni za realizirawe na struktur -ni reformi.

Za EU kako celina, godi{nata prose~na potenci-jalna stapka na porast na BDP e proektirana da senamali od 2,4% vo periodot 2004-2010 na samo 1,2%od 2031 do 2050 godina. Za 10-te novi zemji-~lenki(EU10), opa|aweto e mnogu ponaglo, delumno poradinivnite pomalku povolni demografski mo`nosti.Iz vorite na porast drasti~no }e se izmenat. Vra bo -te nosta }e dade pozitiven pridones vo porastot i voEU15 i vo EU10 do 2010 godina, no stanuva neutral-na vo tekot na 2011-2030 godina i potoa stanuva zna -

Demografski proekcii Stapka na fertilitet (%) @ivoten vek pri ra|awe (vo godini) maìèni@ivoten vek na 65 godini (vo godini) maìèniNeto migracija stotini iljadi procent od naselenieto Naselenie (vo milioni) vkupnomladi (0-14) rabotosposobni (15-64) stari (65+) mnogu stari (80+)

Proekcii za rabotnata sila Stapka na u~estvo vkupnoènipostari rabotnici (55-64)

Stapka na vrabotenost vkupnoènipostari rabotnici (55-64)

Makroekonomski pretpostavki Potencijalen porast Porast na BDP po ìtel Porast na produktivnosta na rabotnata sila Porast na VFP1 Realna kamatna stapka Koeficient na izdrùvani lica Koeficient na izdrùvani stari lica Vkupen koeficient na izdrùvani lica Ekonomski koeficient na izdrùvani stari lica

EU25 EU122004 2050 2004 2050

1,5 1,6 1,5 1,6

75,4 81,6 76,3 82,181,5 86,6 82,5 87,2

15,9 19,9 16,4 20,119,5 23,3 20,1 23,7

1,3 0,9 1,2 0,70,3 0,2 0,4 0,2

456,8 -1% 308,6 0%74,8 -18% 48,9 -17%

306,8 -16% 206,5 -16%75,3 77% 53,3 75%18,2 174% 13,0 180%

(%)69,6 75,5 69,1 75,361,6 70,0 60,3 69,442,7 60,4 40,4 60,5

63,1 70,9 62,9 70,555,4 65,5 54,1 64,639,9 58,9 37,4 58,5

2004-24 2025-50 2004-24 2025-502,2 1,3 1,9 1,22,1 1,4 1,7 1,41,8 1,8 1,5 1,71,2 1,1 1,0 1,13,0 3,0 3,0 3,0

2004 2050 2004 205024,5 54,4 25,8 53,648,9 74,8 49,2 76,937,4 70,2 39,7 73,8

OSNOVNI PROEKCIIKoeficientot na izdrùvani stari lica vo EU e proektiran da se zgolemi dvojno na 54% do 2050 godina, duri i so namaluvaweto na stapkata na

porast po ìtel

Izvor: EPC i Evropskata komisija (2005).Zabele{ka: EU25 = site zemji-~lenki na EU; EU12 = 12 zemji-~lenki na evrozonata.1VFP = vkupna faktorska produktivnost.

Moè li Evropa da dozvoli da staree?

72

~i telno negativna. So tekot na vremeto, produktiv -nosta na rabotnata sila }e stane dominanten, a vonekoi zemji i edinstveniot izvor na porast.

Zna~itelno proektirano zgolemuvawe na javnata potro{uva~kaZaedno so namaluvaweto na potencijalnata stapka

na porast od BDP, stareeweto na naselenieto vo EU eproektirano, vrz osnova na tekovnite politiki, dado vede do zgolemuvawe na javnoto tro{ewe vo po ve -}eto zemji-~lenki do 2050 godina, iako postojat go le -mi razliki vo zemjite. Za EU kako celina, tro {e we topovrzano so starosta vo osnovnoto scenario e proek-tirano da se zgolemi od 3 do 4 procentni poeni odBDP od 2004 do 2050 godina, {to e ekvivalent na 10%zgolemuvawe na goleminata na dràvniot sektor.

Najgolem del od proektiranoto zgolemuvawe najavnata potro{uva~ka }e bide za penzii, zdravstve-na za{tita i dolgoro~na grià. Potencijalniteza{tedi od transferi za nevrabotenost i obrazo-vanie se relativno mali: sporno e dali vo praktikatie nema da se realiziraat na obrazovanieto so og -led na pritisocite na vladite da se zgolemi kva li -tetot na obrazovanieto i da se razvijat strategii zadoìvotno u~ewe i obuka za da se odrì produktiv -nosta vo tekot na podolgiot raboten vek.

Proektiranata promena vo javnata potro{uva~kaza penzii od 2004 do 2050 godina se dviì od nama -lu vawe od 5,9 procentni poeni od BDP vo Polska dozgolemuvawe od 12,9 procentni poeni od BDP vo Ki -par. Interesno e toa {to mnogu malo zgolemuvawe napenziite e proektirano vo [vedska i (na podolg rok)vo Italija bidej}i nivnite {emi nudat planiranastap ka na prinos povrzana so porastot vo vkupnitepri donesi od plati, pri {to poedine~nite bene fi -cii se bazirani na efektivnite pridonesi od rabot-niot vek. Relativno umereno zgolemuvawe (od 1,5 do3,5 procentni poeni od BDP) e proektirano vo golembroj drugi zemji od EU. Pogolemi (nad 5 procentnipoe ni) zgolemuvawa se proektirani za Belgija, Ki -par, ê{kata Republika, Ungarija, Irska, Luk sem -burg, Portugalija, Slovenija i [panija. Proek ti ra -ni te namaluvawa vo Estonija, Letonija i Polska, ka -ko i malite proektirani zgolemuvawa vo Litvanija iSlova~ka proizleguvaat delumno od penziskite re -formi vo tekot na izminative 10 godini, vklu~uvaj}idelumno prenaso~uvawe od javni {emi na starosnapenzija kon privatno finansirani {emi.

Vo vrska so zdravstvenata za{tita, efektot samood stareeweto na naselenieto bi go zgolemil javno-to tro{ewe za okolu 2 procentni poeni od BDP do2050 godina. No, nedemografskite faktori, isto ta -ka, vlijaat na tro{eweto. Na primer, dokolku ì -vot niot vek evoluira vo soglasnost so promenite vo

ì votniot vek {to e specifi~en za odredena voz -rast, toga{ proektiranoto zgolemuvawe na tro {e -we to na zdravstvenata za{tita {to rezultira odsta reeweto }e se namali pribli`no za polovina. Oddru ga strana, ne postojat modeli nitu za efektite nateh nologijata nitu za mo`nostite za pobaruva~ka zapo kvalitetni zdravstveni uslugi i site proekciimo ̀ e zna~itelno da gi potcenat idnite pritisocivrz tro{eweto {to doa|aat od ovie izvori.

Javnoto tro{ewe na dolgoro~nata grià e u{tepo ~uvstvitelno na stareeweto na naselenieto ot -kol ku toa na zdravstvenite stapki, bidej}i stapkitena invaliditet mnogu naglo se zgolemuvaat so voz -rasta, osobeno kaj onie na vozrast od nad 80 godini.Stapkata vo EU e proektirana da se zgolemi ne{topomalku od 1 procenten poen od BDP do 2050 godinasamo poradi stareeweto na naselenieto, no zgole-muvaweto varira vo razni zemji od 0,1 procentenpoen od BDP vo Polska do 2,4 procentni poeni vo[vedska. Ova gi reflektira golemite razliki vopristapot vo obezbeduvaweto i finansiraweto nanormalnata grià. Zemjite so mnogu malo proektira-no zgolemuvawe vo javnoto tro{ewe sega imaat ogra -ni~eni sistemi na formalna grià vo javniot sek-tor. So stareewe na naselenieto, moè da se pojavis¢ pogolem jaz me|u brojot na stari lica so invali -di tet na koi im treba grià i obezbeduvaweto uslu-gi na formalna grià. Ovoj pritisok za poformalnagrià povrzan so stareeweto moè da se vlo{i u{tepove}e so namalenata dostapnost na neformalnatagrià vo domot bidej}i s¢ pove}e èni u~estvuvaatvo pazarot na rabotna sila.

Kako treba da se menuvaat politikite?Koi se glavnite implikacii na ovie ekonomski i

buxetski proekcii? Bi sakale da izvle~eme {estglavni zaklu~oci za toa kako treba da se adaptiraatpolitikite na zemjite-~lenki na EU i isto taka,kako bi moèle da se podobrat idnite zaedni~kiproekcii na nivo na EU.

Prvo, proekciite ja poddrùvaat sega{nata ten-dencija na strategijata na ekonomskata politika naEU, kako {to e definirano vo Lisabonskata agenda(utvrdena od Evropskiot sovet vo Lisabon vo 2000).Strategijata se fokusira na politikite za zgolemu-vawe na koristeweto na rabotnata sila, so akcent napostarite rabotnici i prodolùvaweto na rabotniotvek, kako i na merkite za zgolemuvawe na produk-tivnosta na rabotnata sila. Me|utoa, proekciite, istotaka, gi istaknuvaat opasnostite od nastanuvawe jazme|u obvrskite za prezemawe reforma i kon kretniteaktivnosti. Osven toa, "prozorecot na mo` nosti#, prikoj vrabotuvaweto i demografskite trendovi ostanu-vaat povolni za reforma brzo se zat vora.


73

Vtoro, se ~ini deka penziskite reformi se zatvo-raat. Ovoj zaklu~ok se bazira na neodamne{noto zgo -le muvawe na stapkite na vrabotenost kaj postaritera botnici vo golem broj evropski zemji, plus spored-ba na neodamne{nite penziski proekcii so onie od2001 godina, koi ukaùvaat na mnogu pomali proek-tirani zgolemuvawa vo tro{eweto za penzii vozemjite koi vovele reformi, na primer, Avstrija,Fran cija i Germanija. Iako odredeni reformi mo -è bi ne se dovolni za spravuvawe so ekonomskite ibuxetskite posledici od stareeweto na naselenie -to, vo poslednive godini e postignat vistinski nap -re dok. No, sekoga{ postoi opasnost od neuspeh bi -dej}i vladite se soo~uvaat so konstanten pritisokda donesat posebni, popovolni penziski planovi iliplanovi za predvremeno penzionirawe za grupi sopo sebni interesi.

Treto, penziskite sistemi treba da bidat osmis-leni taka {to }e bidat odr`livi vo odnos na ne iz -ves nite ekonomski i demografski slu~uvawa. Neo -dam ne{nite merki vo zemjite kako {to se Francija,Ger manija, Italija i [vedska za povrzuvawe na pra -voto na penzija so idnite promeni vo ìvotniot vekpret stavuvaat interesen ~ekor vo ovaa nasoka i mo -è da pomognat vo spre~uvaweto na potrebata od~es ti reformi na penziskite sistemi. Karone i dru -gi (2005) ja ilustriraat dinami~nata priroda napre dizvikot od kontinuiranoto zgolemuvawe na ì -votniot vek: iako EPC i Evropskata komisija (2006)proektiraat prose~nata vozrast na izleguvawe odpa zarot na rabotnata sila da se zgolemi za edna go -di na do 2050 godina, ìvotniot vek pri penzionira -we }e se zgolemi za tri godini. Ottamu, duri i vrzosnova na reformirani penziski sistemi, potrebnise dopolnitelni reformi za zgolemuvawe na pro -se~ nata vozrast na izleguvawe od pazarot na rabotasila za u{te dve godini da se stabilizira u~estvo-to na ìvotot na vozrasnite (nad 15 godini) pominatvo penzija na nivoto od 2004 godina.

êtvrto, stareeweto nosi u{te posloèni predi-zvici za politikite vo oblasta na zdravstvenataza{ tita i dolgoro~nata grià vo sporedba so penzi-ite, osobeno koga }e se zemat predvid efektite odnedemografskite dvigateli na tro{eweto, kako {toe investiraweto vo medicinski istraùvawa i so -vre meni tehnologii i zgolemuvaweto na po ba ru -va~kata za najdobro lekuvawe. Kontrolata na javno-to tro{ewe preku agregatni merki za kontrola natro {ocite (kontrola na obemot, cenite i platite,kako i buxetskite ograni~uvawa) verojatno }e ostaneklu~en element na seopfatnite strategii na zdrav -stvena za{tita na zemjite-~lenki: me|utoa, nivnataefektivnost moè da se namali so tekot na vremeto.Glasa~ite stareat, so {to ovaa postara starosna

grupa stanuva izborna edinica za pogolemo tro{ewe{to te{ko moè da se odbie. Dostavuva~ite moè dago smenat svoeto odnesuvawe i doveduvaat do rizikod nastanuvawe distorzii {to bi moèle da dove-dat do neefikasnost {to ~ini mnogu. Merkite za po -dobruvawe na ekonomi~nosta, sozdavawe strukturi{to ja motiviraat racionalnata upotreba na resur-site i ostvaruvawe efektivno upravuvawe so tehno-lo{kiot napredok se od klu~no zna~ewe.

Petto, {to e pove}e od metodolo{ka priroda, ne -iz vesnosta vo demografskite i buxetskite proekciitreba posistematski da se re{i. Kako i drugi orga-nizacii {to pravat dolgoro~ni proekcii, EPC i Ev -ropskata komisija se spravuvaat so neizvesnostapre ku deterministi~ki testovi na ~uvstvitelnosta.No, tie ne davaat indikacija na verojatnosta od idnire zultati ili intervali na doverba bazirani na mi -natite gre{ki vo proekciite. I pokraj nedostatokotna konsenzus me|u demografite i ekonomistite zatoa kako najdobro da se spravat so neizvesnosta (naprimer, preku upotreba na stohasti~ki proekcii),ova pra{awe }e bara vnimanie vo idnite zaedni~kiproekcii.

Na krajot, iako ne e postignata celosna spo red li -vost na podatocite, dolgoro~nite proekcii vo zemja-ta moè da dadat zna~aen instrument za olesnuvawena vodeweto na te{kite debati okolu politikite.Se pak, treba da se vloàt napori vo idnite proek -cii za da se podobri sporedlivosta i transparent-nosta. Vo vrska so sporedlivosta, treba da se pos ve -ti oso be no vnimanie na podobruvaweto na osnovnitepodatoci za migraciskite tekovi i za tro{eweto zazdrav stvo i dolgoro~na grià. [to se odnesuva dotrans parentnosta, moè da ima pove}e dostapni in -for macii za razli~nite modeli {to gi koristat na -cio nalnite organi za proektirawe na tro{eweto zapen zii.

* * * * *

Nakuso, stareeweto na naselenieto }e ima golemipos ledici za pazarite na rabotna sila na EU, eko -nom skiot porast i javnite finansii. Me|utoa, stare -eweto ne e cunami {to }e gi "poplavi# javnite fi -nan sii koga "bejbi-bum# generacijata }e po~ne da sepenzionira. Toa e baven, vo golema mera predvidlivproces, so koj, spored toa, moè da se upravuva, podus lov kreatorite na politikite da dejstvuvaat efi -kas no i navremeno.

Giuseppe carone and Declan Costello

Prevzemeno od:Finance and Development, 2006

74

PODGOTVUVA I IZDAVA

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

ZAMENIKGLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

^LENOVI NA UREDUVA^KI ODBOR

PE^ATI

TIRA@

PREVOD

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. „Dame Gruev“ 14, 1000 Skopje,Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280Internet adresa: http://www.finance.gov.mk

D-r Trajko Slaveski

Doc. D-r Nikica Mojsoska Bla`[email protected]

Sne`ana Delevska, M-r Mi{o NikolovAneta Dimovska

Trio Grafika, Skopje

500 primeroci

@ana [okarovskaMaja Petrovska

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAA PUBLIKACIJA,GI MOLIME KORISNICITE ZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

ISSN 1409 - 9209Bilt. Minist. Finans.

1/2-2007

1-2 mak 07:1-2 mak 07.qxd - ministry of finance

Documents